Trinajst glasov o melodiji in besedi
Vileniško sobivanje literatov in strokovnjakov primerjalne književnosti ima že dolgo in plodno tradicijo. Po lanskem mednarodnem kolokviju Literatura in gibljive slike so slovenski komparativisti za letošnje dvanajsto srečanje izbrali še eno temo, ki se ukvarja s povezavami med različnimi umetnostmi. Kolokvij Literatura in glasba: stičišča, presečišča in zmote tokrat prvič ne bo v Lipici, temveč v Ljubljani, v dvorani Društva slovenskih pisateljev.
Kolokvij nadaljuje preiskovanje vezi, ki jih literatura spleta z drugimi umetnostmi. Na ta način odgovarja sodobnim trendom, za katere je značilno stapljanje umetniških praks ter vstopanje v sfere znanosti, politike in ekonomije. Zdi se, da sta literatura in glasba spletli še posebej močne medsebojne vezi, zato bo kolokvij njuna stičišča in presečišča skušal osvetliti s povezavo muzikološke in primerjalne analize.
Poleg Marijana Dovića bosta kolokvij vodila še Gregor Pompe in Andraž Jež.
Najznačilnejši primeri združevanja obeh umetnosti v glasbenem mediju so različne oblike glasbenega gledališča (opera, glasbena drama, instrumentalno gledališče, scenske kompozicije), samospev, simfonična pesnitev in različne zvrsti vokalno-instrumentalne glasbe, medtem ko glasbeni elementi v literaturo prehajajo predvsem prek ritma, glasovnih stikov in metrike, z muzikalizacijo poezije, preoblikovanjem glasbenih oblik (fuga, kvartet) ter v zvočni in konkretni poeziji. Široko pa ostaja tudi polje medsebojnega vplivanja oziroma navdih, ki so ga pri literatih sprožila glasbena dela ali obratno. Kolokvij se bo tej problematiki posvetil na dva načina: prek teoretskega razmisleka o vzporednicah med umetnostma in prek prediranja v značilnosti posameznih izstopajočih kombinacij literature in glasbe.
Med obravnavanimi temami bodo semantika glasbe in literature, zgodovinske povezave med literaturo in glasbo (od antike dalje), oblika v literaturi in glasbi, poskusi celostnih umetnin, pomen R. Wagnerja za sodobno stapljanje umetnosti, literatura v glasbi in glasba v literaturi, glasba in/ali literatura kot navdih za ustvarjanje, fenomenologija glasbe in literature, zgodovina medsebojnih križanj glasbe in literature, literarni in glasbeni kanoni, improvizacija v literaturi in glasbi, muzikalizacija poezije in literarizacija simfonične pesnitve ter primeri uspelih praks povezovanja literature in glasbe.
Na kolokviju bo sodelovalo trinajst komparativistov in muzikologov iz sedmih držav, diskusijo pa bodo sooblikovali tudi izbrani literarni gostje letošnjega vileniškega festivala. Pri organizaciji poleg Slovenskega društva za primerjalno književnost tokrat sodeluje tudi Slovensko muzikološko društvo in Društvo slovenskih pisateljev kot krovni organizator 29. mednarodnega literarnega festivala Vilenica. Kot običajno bo kolokvij potekal v dveh delih: v petek, 5. septembra, od 14.30 do 19. ure, in v soboto, 6. septembra, od 9.30 do 14. ure, delovni jezik pa bo angleščina.
MARIJAN DOVIĆ