Triptih pol stoletja kasneje
Leta 1968 je v zbirki Znamenja pri mariborski založbi Obzorja izšel Triptih Agate Schwarzkobler, pred dnevi pa je založba Mladinska knjiga predstavila ponatis tega znamenitega romana Rudija Šelige v zbirki Jubilejna. Avtor spremne besede Andraž Gombač, sicer novinar Primorskih novic, meni, da je pol stoletja po izidu temeljno delo slovenske modernistične proze še vedno zanimivo in izzivalno, saj je polno nedorečenosti.
SABONJE, LJUBLJANA > Triptih Agate Schwarzkobler, Rudija Šeliga (1935-2004) in pisca spremne besede Andraža Gombača povezuje klobčič naključij, ki se je začel kotaliti spomladi leta 1999.
Z avtoštopom do Agate
Takrat je Gombač štopal v domačem Podgradu, namenjen proti Kopru, na zaključno zabavo gimnazijskega razreda. Ustavil mu je Šeligo, ki je občasno pisal v bližnjih Sabonjah, od koder je njegova žena Lidija. Nekaj dni zatem je Gombač na ustni maturi iz slovenščine izžrebal listek z vprašanjem o - Triptihu!
Kasneje je pisatelja večkrat obiskal v Sabonjah in ga v štirih letih trikrat intervjuval za Primorske novice. V njunem prvem pogovoru, katerega odlomek je Gombač predvčerajšnjim predvajal na predstavitvi v knjigarni Konzorcij, Šeligo pove, da je bil Triptih pisan v času, ko sta bila družbena in politična ideologija zelo trdni, in kar je prevladovalo, je bilo pregledno in jasno. Po lastnih besedah je roman napisal v reističnem slogu, ki je pristajal “na tisto, kar vidi oko, in na izmik vsaki ideji”. Gombač pa je v pogovoru z urednico Nelo Malečkar pojasnil, da v Triptihu skozi reizem, katerega glavna značilnost je izogibanje vsemu človeškemu, vseeno pronica Šeligov humanizem.
Dan v življenju mlade uradnice
Kratki roman je vsebinsko razdeljen na tri dele. V prvem poglavju spremljamo delo mlade uradnice Agate v pisarni, v drugem gre s svojim fantom Jurijem v kino, a ker vse bolj sili vanjo, mu ubeži. Z nekim moškim pristane ob Savi, kjer imata spolni odnos. V tretjem delu, ki se odvija ponoči, se Agata zlomi. Zjutraj, ko je vse mimo, pa je počesana in s sešito obleko spet pripravljena na nov dan.
Prvi ponatis je v zbirki Kondor pri Mladinski knjigi izšel leta 1982, drugi pa v isti zbirki leta 1994 ob uvrstitvi romana med čtivo za maturitetni esej. Tretji ponatis sovpada z obletnico avtorjevega rojstva, 14. maja, eden od pobudnikov ponatisa ob 50. obletnici prvega izida pa je Fundacija Rudi Šeligo, ki jo je ustanovil avtorjev sin Aleš Šeligo.
Leta 1997 je po romanu nastal istoimenski film Matjaža Klopčiča(1934-2007) z Natašo Barbaro Gračner v glavni vlogi. Igralka je na predstavitvi v knjigarni Konzorcij interpretirala odlomek iz knjige in obudila spomin na upodobitev Agate v filmu: “Tako kot Agata, sem se tudi sama prepustila. Nisem je videla kot žrtve,” je poudarila, medtem ko se je pesnik Niko Grafenauer spomnil angažiranih družbenopolitičnih akcij s prijateljem Šeligom, predsednikom Društva slovenskih pisateljev v vročih letih 1987-1991.
