Triurni koncert je bil prekratek
Pevci slovenskega delavskega društva iz severnega francoskega Aumetza so na svoj letošnji pevski festival povabili Idrijski oktet in francoske pevce iz Daxa na atlantski obali. Velika aumeška cerkev je bila minuli teden premajhna za vse, ki so premagali tudi nekaj sto kilometrov, da so se naužili slovenskih in tradicionalnih baskovskih pesmi.
IDRIJA, AUMETZ> Pevci idrijskega okteta in zbor slovenskega društva iz Aumetza so na lanskem skupnem koncertu v Idriji obeležili tri jubileje - 15-letnico okteta, 40-letnico aumeškega zbora in 30. obletnico pobratenja Idrije in Aumetza. Idrijčane so navdušili. Še večje veselje so pevci, tokrat v družbi z zborom iz francoskega Daxa, minuli teden poželi v Aumetzu.
Pobratilo jih je rudarjenje, druži pa kultura
Čeprav je leta 1981 pobratenju Aumetza in Idrije botrovalo rudarjenje, dejavne vezi skozi vsa ta leta ob športnih ohranjajo predvsem kulturne izmenjave. Že štiri desetletja prepevajoč aumeški moški zbor (ob njem poje še mešani zbor) je v Idriji zapel že na pobratenju. Lani se je vanjo vrnil na povabilo mlajšega jubilanta, priljubljenega idrijskega okteta. Prijateljstvo ob pesmi in z njim vabilo v Francijo je bilo hitro rojeno. Kakopak ob slovenski ljudski in umetni pesmi, zapeti v maternem in francoskem jeziku in tudi skupaj z idrijskimi pevci.
Pesem pač ne pozna meja in to se je še toliko bolj potrdilo na koncertu v Aumetzu. Domači pevci, pripadniki druge in tretje generacije slovenskih izseljencev, pa tudi pevci drugih narodnosti, prepevajo pesmi iz vsega sveta. Za tokratni koncert pa so izbrali predvsem slovenske pesmi. Podobno kot idrijski pevci, ki so v prepolno aumeško cerkev ponesli Domovino, Slovenec sem, Oj Triglav moj dom in druge domoljubne pesmi in dodali še ščepec priljubljenih ljubezenskih pesmi. 50-članski zbor iz Daxa pa je navduševal s tradicionalnimi baskovskimi pesmimi.
Navdušenju ni bilo konca
“Koncert smo sklenili s skupnim petjem. Stoječe ovacije triurnemu koncertu navkljub so bile nepopisno lepa nagrada za naš trud,” jo po povratku iz Francije povedal predsednik zbora Lojze Tušar.
Na gostovanje so se z zborovodkinjo Elizabeto Lampe, ki pevce vodi že vseh 16 let, skrbno pripravljali. Da gre njihova slovenska pesem hitro v uho, se je potrdilo že na enem od luxemburških trgov, na katerem so zapeli spontano in pritegnili številno občinstvo. Podobno na koncertu v Framecku (v bližini bolj znanega Metza). Skupni koncert vseh zborov pa je presegel vsa pričakovanja. Cerkev, čeprav velika, je bila premajhna za vse obiskovalce in mnogi so se na koncert pripeljali iz več sto kilometrov oddaljenih krajev. Priljubljenim aumeškim pevcem, pa tudi slovenski pesmi v čast.
Družabna večerja, ki so jo v občinski dvorani gostitelji pripravili za pevce in poslušalce, se je nadaljevala v vsem razumljivem pevskem jeziku. “Dejstvo, da pesem ne pozna meja, se je znova potrdilo. Spoznali smo številne potomce Slovencev in drugih narodov in z njimi podoživeli težke čase, a predvsem lepe trenutke, v katerih s kulturo v tujem okolju ohranjajo materni jezik,” je poln prijetnih vtisov pogovor sklenil Tušar. SAŠA DRAGOŠ
