Trubar, zvezan v Balba
Majhna javna knjižnica v bližini Hannovra v svojem skladišču hrani Cerkovno ordningo, ki jo je Primož Trubar natisnil v Tübingenuleta 1654. Na to dragocenost je med svojim brskanjem minuli mesec naletel Ulrich-Dieter Oppitz, pravnik in ljubiteljski zbiralec in raziskovalec starih tiskov.
LJUBLJANA > Na Znanstveno raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti so prepričani, da je delo avtentično.
Kot je za PN povedal dr. Mihael Glavan, ki je dolgo let vodil Rokopisni oddelek Narodne in univerzitetne knjižnice, tam hranijo enajst Trubarjevih del v izvirni podobi. V NUK imajo tudi najpopolnejšo zbirko slovenske protestantike - ta obsega 49 del. Glavan je sicer leta 2008 sodeloval pri pridobitvi izvirnika Trubarjevega Noviga testamenta pusledni dejl (1577). Ta velja za največjo pridobitev NUK v zadnjih desetletjih.
Gre za delo, v katerem je Primož Trubar (1508-1586) zapisal svojo vizijo pravne, organizacijske in duhovne ureditve slovenske protestantske cerkve. Knjiga, ki velja za prvo slovensko pravno besedilo, je napisana v visoki slovenščini ter namenjena visoko izobraženemu bralcu.
Oppitzevo odkritje je še toliko bolj pomembno, ker gre za najpopolnejši izvod Cerkovne ordninge doslej, menijo na ZRC SAZU. En izvod so hranili v knjižnici v Dresdnu, a zanj velja, da je od 2. svetovne vojne izgubljen, leta 1971 pa so v Vatikanski knjižnici odkrili primerek, ki je precej poškodovan (kot je znano je pripadal Krištofu Spindlerju (1546-1591), ki je leta 1569 Trubarja nasledil na mestu glavnega predstojnika slovenske evangeličanske cerkve). Leta 1973 je prav ta izvod služil za natis faksimila, ki ga med drugim hranijo tudi v NUK.
Na Cerkovno ordningo je Oppitz naletel med pregledovanjem knjig, pri vezavi katerih so uporabljali inkunabule. V enega od listov, na katerega so leta 1460natisnili Chatolicon italijanskega slovničarja Johannesa Balbusa, pa je je bil “zvezan Trubar” oziroma njegova Cerkovna ordninga.
Oppitz je o svojem odkritju, za katerega je upravičeno domneval, da je izjemno pomembno, obvestil ljubljanski Inštitut za civilizacije in kulturo, tam pa so ga usmerili na ZRC SAZU. Presojo avtentičnosti dela je ddr. Igor Grdina zaupal dr. Kozmi Ahačiču, vodji Sekcije za zgodovino slovenskega jezika na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša na ZRC SAZU. Ahačič je na predstavitvi med drugim poudaril, da je to Trubarjevo delo pomembno tako s kulturno-zgodovinskega kot tudi z jezikovnega vidika. Ob tem, da je s Cerkovno ordningo Trubar želel vzpostaviti slovensko protestantsko cerkev in vse, kar ji pritiče, je to zapisal v visoki knjižni slovenščini, “v jeziku namenjenemu eliti, v katerem je veliko latinskih tujk in citatov in ki po svoji zapletenosti in dovršenosti dosega besedila vseh drugih evropskih narodov.”
Trubar v Cerkovni ordningi obravnava osnovna vprašanja cerkvene organizacije, bogoslužja, teologije in šolstva. Gre za prvo tovrstno protestantsko besedilo v takratnih avstrijskih deželah. Za slovenske protestante pa je Cerkvena ordninga ob Dalmatinovi Bibliji najpomembnejša knjiga.
Kje natančno je doslej najpopolnejši izvod tega Trubarjevega dela, bo skrivnost do maja prihodnje leto, ko naj bi knjigo predstavili javnosti. Za zdaj so vsem raziskovalcem na voljo fotografije nove najdbe. Znanstveniki pa so že odkrili, čigav je bil izvod, ki ga hranijo v Nemčiji. Pripadal je Bernardinu Steinerju, ki je bil kasneje član recenzijske komisije pri natisu Dalmatinove Biblije, iz opomb (obrazec za spoved) pa je razvidno, da ga je uporabljala ženska.
Trubarjeva Cerkovna ordninga pa je bila redkost že ob svojem nastanku. Da jo napiše, se je Trubar odločil leta 1561, ko se je po 13-letni odsotnosti spet vrnil na Kranjsko. Knjigo je Trubar že v začetku nameraval izdati v Nemčiji, saj bi moral na slovenskem območju to odobriti deželni knez, za kar pa je bilo malo možnosti, saj je bil katolik. Izdajo dela, ki je bilo dokončano že leta poleti 1563, je dodatno zavlekla še razprava o Trubarjevem razumevanju svetega obhajila. V zasebnem pismu württemberškemu uradniku je Trubar namreč po tem, ko je rokopis Cerkovne ordninge poslal v tisk v Urach, zapisal nekaj navedb, ki so zmotile protestantske teologe. Knjigo so tako v Tübingenu natisnili septembra oziroma oktobra leta 1564, 15. decembra istega leta pa jo je Karel II., deželni knez Notranje Avstrije, prepovedal, Trubar pa je zaradi tega moral (vnovič in tudi zadnjič) v izgnanstvo. Večino naklade - natisnjena je bila v 400 izvodih, kar je bilo za takratne razmere med slovenskimi protestanti malo - so tako uničili. Iz seznama prepovedanih in sežganih knjig v Devinu pa lahko sklepamo, da je bila Cerkovna ordninga prisotna tudi na Goriškem.
Tudi zadnji najdeni izvod Cerkovne ordninge pa je brez naslovne strani in Trubarjevega uvoda. Po Ahačičevih besedah naj bi bilo to posledica vseh zapletov, ki jih je knjiga doživela še pred svojim izidom. MAKSIMILJANA IPAVEC