Trubarjevo priznanje Miranu Hladniku

LJUBLJANA > Trubarjevo priznanje, ki ga Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) podeljuje za pomembne prispevke k ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine, letos prejme dolgoletni profesor in avtor številnih knjig s področja slovenske literarne zgodovine ter urednik zbornikov s področja slovenistike Miran Hladnik. Kot so zapisali v NUK, je Hladnik dolgoletni profesor na ljubljanski filozofski fakulteti: med letoma 1996 in 1998 je bil predstojnik oddelka za slovanske jezike in književnosti, med letoma 2004 in 2006 predsednik Slavističnega društva Slovenije, med letoma 1997 in 1999 nacionalni koordinator za literaturo v svetu za humanistiko pri ministrstvu za znanost ter član senata filozofske fakultete.

Je avtor številnih knjig s področja slovenske literarne zgodovine, predvsem žanra zgodovinske pripovedne proze, pa tudi metodologije literarne vede in praktičnih priročnikov o pisanju ter avtor oziroma urednik številnih zbornikov s področja slovenistike. Skupaj s Tonetom Pretnarjem je uredil Zbrano delo Alojza Gradnika v petih knjigah. “Je eden tistih, žal vedno redkejših strokovnjakov, ki pri svojem znanstvenem delu in obravnavi literarnih besedil dosledno in resno upoštevajo primarne zgodovinske in rokopisne vire,” piše v utemeljitvi.

Skrb za pisno kulturno dediščino se v skladu z razvojem tehnologije vse bolj seli v virtualno računalniško okolje. Z uporabo računalniških metod pri analizi literarnih del in preučevanju literarne vede je seznanjen tudi Hladnik, ki je sicer študiral tudi na univerzi v Kansasu v ZDA, v Göttingenu v Nemčiji in na Dunaju. Razmišljal je o čim preprostejši dostopnosti virov za raziskovanje, ki jih omogoča svetovni splet, te naloge pa se je lotil že v pionirskem času svojih kvantitativnih raziskav in računalniških analiz slovenskih pripovednih tekstov v sodelovanju z računalniškim centrom Inštituta Jožef Stefan.

V utemeljitvi so še poudarili, da je Hladnik eden najbolj priljubljenih profesorjev na filozofski fakulteti, “ki študente prevzame s svojo človeško dostopnostjo in entuziazmom, se demokratičnega principa drži tudi v strokovni praksi, saj si načelno prizadeva za svobodno in najširšo dostopnost in možnost objav skeniranih primarnih kot tiskanih literarnih tekstov na spletu”. Svoje prispevke namreč prosto dostopno objavlja na Wikipediji, Wikiviru, Wikiverzi in Wikiknjigah ter na portalu Academia.edu, na Geopediji in YouTubu. Več generacij svojih študentov je iz predavalnice popeljal tudi na kratkočasne ekskurzije in pohode po literarnih poteh.

Od leta 1995 je urednik spletnega portala Zbirka slovenskih leposlovnih besedil, od leta 1999 pa ureja slavistični in literarnovedni diskusijski forum Slovlit. S številnimi predlogi in včasih tudi s pozitivno kritiko dejavno sodeluje pri oblikovanju in razvoju projekta Digitalne knjižnice.

Obsežen korpus literarnih tekstov slovenskih književnikov, ki je prav po njegovi zaslugi prosto dostopen na spletu, je naša pisna kulturna dediščina, ki služi tako izobraževalnemu procesu kot vsem drugim zainteresiranim, ne samo v Sloveniji, ampak po vsem svetu, so obrazložitev sklenili pri NUK.

Hladnik je mnogim znan tudi kot sourednik zelo odmevne, priljubljene in razgrabljene antologije slovenske pornografske poezije Fuk je Kranjcem v kratek čas (1993), pri kateri je sodeloval z Marjanom Dolganom.

Trubarjevo nagrado mu bodo izročili danes na dogodku, s katerim bodo zaznamovali tudi vstop v Evropsko leto kulturne dediščine. Priznanje mu bo izročil minister za kulturo Tone Peršak.

AG, STA