Tujec tudi doma
Vsebina predstave Kdo se boji črnega moža, ki jo bodo krstno uprizorili drevi ob 20. uri v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica, sovpada s trenutnim položajem naše države, a realnost tujcev in tujstva odkriva na drugačen način. Režiser Ivan Peternelj mu pravi “nadrealistični nivo”.
NOVA GORICA > SNG Nova Gorica in Zavod MN Produkcija sta za predstavo, ki ne spada med redne produkcije letošnjega abonmaja, združila moči v dramsko-plesni koprodukciji Kdo se boji črnega moža.
“Kot otroci smo se pogosto igrali črnega moža. Nismo ga sicer poznali, a smo se ga po eni strani bali, po drugi pa smo šli pogumno proti njemu,” pravi režiser, Idrijčan Ivan Peternelj, sicer član Mladinskega gledališča, igralec, koreograf in plesalec, ki se v SNG Nova Gorica sedaj prvič predstavlja v vlogi režiserja: “Prav tako različne odzive doživimo ob srečanju s tujcem: lahko spoznamo njegovo kulturo, drug svet, ali pa sprožimo sovraštvo, morijo. A tujci niso le pribežniki in begunci, tujec je tudi tisti, ki je izoliran in osamljen. Lahko gre za njegovo lastno odločitev, ali pa ga je odtujila družba. To je torej nekdo, ki ni sprejet oziroma se v družbi ne počuti sprejetega.”
Z dramaturginjo Terezo Gregorič sta s pomočjo odlomkov iz poezije, proznih in dramskih del slovenskih ter tujih avtorjev pripravila kolaž besedil. Fragmenti se prepletajo na treh ravneh, ki pa se ne združijo v klasično naracijo, kot smo je vajeni pri običajnih gledaliških predstavah. “Nadrealistična raven dopušča gledalcem, da s svojo domišljijo ustvarijo lastno interpretacijo te uprizoritve,” še dodaja.
Dane Zajc, Charles Baudelaire, Gregor Strniša, Ingmar Bergman, William Shakespeare in Albert Camus so s svojimi besedami navdušili tudi igralce Gorazda Jakominija, Ano Facchini in Marjuto Slamič. “V tej zgodbi so najpomembnejše besede in jezik velikanov slovenske ter tuje literature, ki podajajo globoko sporočilo. Tujost je v vsakem posamezniku, saj si tujec lahko tudi doma,” pravi Ana Facchini.
“Tokrat smo bili igralci manj determinirani z zgodbo in z oblikovanjem določenega lika. Prelevili smo se v vlogo avtorjev, saj z interpretacijo sporočamo svoj odnos do sveta, tujosti ... Zato se počutim kot soavtorica zgodbe, ki se dviga nad vsakodnevno razumevanje tujosti,” poudarja Marjuta Slamič.
V dobri uri bodo v izbirni predstavi te sezone pomembno vlogo imele tudi luči in glasba, izrazno moč igre pa bodo zaokrožili plesni gibi plesalcev in koreografov Nastje Bremec in Michala Rynie. “To je drugačna predstava z zanimivo sporočilnostjo, v kateri bodo gledalci tudi plesalce spoznali v malce drugačni luči,” pojasnjuje Nastja Bremec.
Navdih za preplet uprizoritvenih umetnosti, ki bodo oplemenitile zgodbo Kdo se boji črnega moža, je režiser črpal iz likovne umetnosti, saj zase pravi, da je vizualni tip človeka. Besede literarnih velikanov tako tvorijo rdečo nit in močno ogrodje z medprostori, ki dopuščajo fantazijo. ANA CUKIJATI