Tvoja naloga: če lahko, pomagaj še drugim!

NEW YORK > Toni Morrison se je 18. februarja 1931 kot Chloe Ardelia Wofford rodila v mestecu Lorain v ameriški zvezni državi Ohio, kjer so udejanjali rasno segregacijo, a se ji rojstni kraj vseeno ni zdel “niti plantaža niti geto”. Odraščala je v delavski družini, angleško književnost pa študirala na washingtonski univerzi Howard, eni prvih, ki je temnopoltim omogočila formalno izobrazbo. Podiplomski študij je na new-yorški univerzi Cornell končala z obravnavo teme samomora pri pisateljih Williamu Faulknerju in Virginii Woolf. Delala je kot urednica pri založniški hiši Random House ter kot literarna kritičarka in kolumnistka New York Timesa, od leta 1989 pa do upokojitve leta 2006 je predavala na Univerzi Princeton.

Bila je narodni zaklad

V štirih desetletjih smo v slovenščini dobili njene romane Salomonova pesem, Ljubljena, Najbolj modre oči, Ljubezen, Milost, Domov in Bog pomagaj otroku. Vse je prevedel Jože Stabej, ki je ob pisateljičini 80-letnici dejal, da je pri bralcih priljubljena, ker zelo dobro in pretehtano piše: “Pomembne teme, ki jih raziskuje v svojih delih, zna krasno povedati v literarni obliki. Je mojstrica kompozicije in jezika, ki je ekonomičen in hkrati bogat.”

V prvencu Najbolj modre oči, ki ga je napisala pri 39 letih, je v središče postavila nesrečno temnopolto deklico, ki si najbolj želi modrih oči kot zagotovila za lepoto, sprejetje v družbi, ljubezen in srečo. V svoj najslavnejši roman Ljubljena je Toni Morrison ujela zgodbo afroameriške sužnje, ki jo je v filmu leta 1998 upodobila Oprah Winfrey. Za Ljubljeno je pisateljica leta 1988 prejela Pulitzerjevo nagrado, pet let pozneje pa so ji podelili še Nobelovo za književnost.

Leta 2012 ji je ameriški predsednik Barack Obama podelil najvišje državno odlikovanje, medaljo svobode. Ob njeni smrti je zapisal, da je bila “narodni zaklad, dobra pripovedovalka zgodb ter očarljiva oseba, tako v živo kakor v pisanju”, njena literatura pa je imeniten izziv za bralčevo domišljijo.

Neprecenljiva urednica

Čeprav se je bomo spominjali po izjemnem leposlovnem opusu, je treba poudariti, da Toni Morrison ni bila samo pomembna popisovalka zgodb afroameriških žensk, ključno vlogo je odigrala tudi z uredniškim delom, “literaturo zatiranih in spregledanih je kot urednica postavljala v ospredje”, so zapisali pri naši nevladni organizaciji Inštitut 8. marec: “Med drugim je prva izdala knjigo aktivistke Angele Davis in pesnika Henryja Dumasa. S svojim uredniškim delom je težila k svojstvenemu afroameriškemu literarnemu sestrstvu, ki je v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja postalo ena najplodnejših literarnih scen na svetu.”

Svojim študentom je pravila: “Ko boste dobili tiste službe, za katere ste bili tako briljantno izučeni, se spomnite, da je vaša prava služba, če ste svobodni, osvoboditi še koga drugega. Če imate moč, morate opolnomočiti še koga drugega.”