Učitelji, slikarji, glasbeniki

Kultura
, posodobljeno:

Meščanska družina prof. Antona Šantla, profesorja fizike na državni gimnaziji v Gorici in soproge Avguste pl. Aigentler, poročene Šantel, je bila ena najpomembnejših slovenskih družin v Gorici ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja. V Goriškem muzeju na gradu Kromberk so se ji posvetili s predavanjem in razstavo.

Henrika Šantel: Kemičarka, 1932, olje na platno, Goriški muzej (detajl)
Henrika Šantel: Kemičarka, 1932, olje na platno, Goriški muzej (detajl) Klavdija Figelj

KROMBERK > O družini so spregovorili zgodovinar dr. Branko Marušič, dr. Marjeta Mikuž, avtorica monografije o akvarelih ljudskih noš Saše Šantla, ki jo je izdal Slovenski etnografski muzej leta 1998 in Igor Longyka, ki je predstavil glasbeno dediščino družine Šantel. Žal je manjkal napovedani dr. Peter Krečič, kustos prve razstave družine Šantel v Goriškem muzeju leta 1970, prisotni so tako ostali brez poglavitne umetnostne umestitve ustvarjalnega opusa članov družine.

Šantli so bili v glavnem učitelji, slikarji, glasbeniki. Mati Avgusta, ena od pomembnih slovenskih slikark, je v slikarstvo usmerila tudi hčere Avgusto mlajšo, Henriko in Danico ter sina Aleksandra Saša Šantla, ki je na Dunaju, kjer je študiral na umetnostni šoli, soustanovil umetniško društvo Vesna. Bolj kot o umetniškem snovanju v družini, se je predavanje osredotočilo na usodo zapuščine Šantlovih, ki je končala v Ljubljani, pri vnukinji Saše Šantla, nametana povsem nepregledno.

Kot je dejala dr. Mikuževa, je Etnografski muzej tedaj precej del odkupil in pripravil razstavo, nekaj let zatem pa se je zapuščini približal še Igor Longyka in v njej iskal glasbeno sled. Saša Šantel je bil namreč tudi violist, skladatelj, organizator. Kmalu zatem so preostalo gradivo že skoraj zavrgli, a Longyka je preostanek zapuščine spravil z obljubo, da bo gradivo predstavil javnosti.

Tako se je tudi zgodilo, mnoga umetniška dela in drugi material je razstavil v Pulju, Slovenski Bistrici, Pazinu, Vranskem, pač po poteh družine Šantel. V Goriškem muzeju je tokrat, denimo, razstavil goriške sporede - programske liste koncertov Avguste mlajše, violinistke, na katere si je zapisovala tudi opombe. Iz njih izvemo, kje so bila prizorišča koncertov, kdo je koncertiral, kaj so igrali. V sklopu razstave Meščanstvo na Goriškem med vrednotami in konflikti - na prelomu 19. in 20. stoletja so med drugim na ogled tudi likovna dela družine Šantel, žal brez kataloga oziroma spremnega besedila, ki bi slikarska dela obiskovalcu približal in jih postavil v umetnostni kontekst. KLAVDIJA FIGELJ