Ukradena ni bila le mladost ...
V novogoriškem folklornem društvu Gartrož so 15 let svojega delovanja obeležili s plesno - glasbeno predstavo Ukradli so mi mladost, ki želi prikazati težko življenje v taboriščih med drugo svetovni vojno.
NOVA GORICA > “Z letošnjo predstavo smo želeli biti drugačni,” so v opisu sobotne uprizoritve v dvorani Slovenskega narodnega gledališča v Novi Gorici zapisali pri Gartrožu, društvu, ki v imenu nosi lokalni izraz, pogovorno poimenovanje vrtnice. Niso želeli več le stopnjevati smešnosti, ampak “smo želeli nekaj povedati.”
Boris Pahor kot navdih
Posvetili so se dogajanju v nemških koncentracijskih taboriščih, pri tej pa kot podlago uporabili tudi dela tržaškega pisatelja Borisa Pahorja, ki se je zato odzval na povabilo in se udeležil večera v Novi Gorici. “Delo je zorelo. Dolgo je nastajalo, zagon pa nam je dal gospod Pahor, starosta slovenske literature in kulture, ko smo ga vprašali za avtorske pravice za branje odlomkov iz njegovih del,” so tudi zapisali v folklorni skupini. Odvrnil jim je le, naj govorijo, da ljudje ne bodo pozabili, da bodo vedeli.
S predstavo so želeli v Gartrožu opozoriti na eno najtemnejših poglavij v zgodovini, spomniti se žrtev nasilja in podati opomin zaradi nasilja, ki so mu priča danes. Čeprav se je v taboriščih dogajal tudi ples, niso hoteli prikazati tega, pač pa prek plesnih korakov, ki se članom društva pritičejo, in pesmi, ki je internirancem pomagala premagovati vsakodnevno stisko, pokazati čustva in dejanja v teh izjemnih razmerah. Uporabili so plese z vseh koncev Slovenije, na oder pa povabili tudi Godalni kvartet Nova ter varovance VDC Nova Gorica, s katerimi je društvo sodelovalo že večkrat. In ob tem so brali odlomke iz Pahorjevih Nekropole ter Rdečih trikotnikov, kakor dela Franceta Križnarja Ne daj se, fant.
Uvedli so “folkloro”
Društvo se je sicer pred 15 leti oblikovalo za zabavo, zbralo se je nekaj vedrih ljudi in vsak je pripeljal še kakšnega. Ob plesu, petju in igri so v razigrani druščini nekateri od samega začetka. Nekateri so prišli pomagat pet, potem pa ostali in se naučili še plesati, drugi so prišli plesat in utrdili petje, tretji so odkrili igralske sposobnosti.
In s tem so v mladem mestu uvedli folklorno dejavnost, ki na ožjem Goriškem nima tradicije. Med drugim so raziskali tamkajšnje noše in jih obudili, s strokovno pomočjo pa so se naučili plesov, ki so bili ohranjeni in zapisani v okolici.
