Ulika ni bila nikoli mrlič
Ko Tamara Obrovac leta 1998 izdala svojo drugo ploščo Ulika, je z njo povzročila precejšen prepih. Kar ne čudi, saj je na njem združila globalno z lokalnim - Istro in jazz. Predsinočnjim se je s projektom Ulika Revival ustavila v Kopru, sinoči je v Pulju, drevi jo pričakujejo v zagrebški dvorani Lisinski.
KOPER >Ulika je plošča, po kateri v hrvaškem jazzu ni nič več tako, kot je bilo. Pa tudi v opusu Tamare Obrovac ne. Posnela jo je namreč v dveh jezikih, ki sta najbolj njena. Jazzu, svojemu glasbenemu izrazu, je dodala Istro v vsej njenih razsežnostih: globalna muzika se je objela z istrsko melodiko in spregovorila v dialektu. Prelomno ploščo je flavtistka in večkrat nagrajena skladateljica, ki poleg glasbe piše tudi besedila ter ustvarja za film in gledališče, posnela s pianistom Matijo Dedićem, bobnarjem Krunoslavom Levačićem in basistom Žigo Golobom. Lani poleti se je izvirna zasedba dobila v Grožnjanu, muzicirali so in se pri tem neizmerno zabavali. In tako se je rodil Ulika Revival, koncertni projekt, ki zdaj stopa k občinstvu.
“O obuditvi Ulike ni mogoče govoriti, saj ni bila nikoli mrlič,” je ob začetku koprskega koncerta dejala Tamara, ki je v nadaljevanju večera s fanti brez velikih besed občinstvo popeljala v najbolj žlahten jazz. V prostor, poln svetlobe, svobode, humorja in igre. Ter medsebojne povezanosti, ki tudi med vrhunskimi mojstri, kakršni so vsi omenjeni, le redko vznikne. Koprski koncert, ki ga je v okviru Radia Live neposredno prenašal tudi koprski radio, je bil tako še najbolj podoben prostranemu igrišču. Planjavi, kjer je vse videti preprosto iz enostavnega razloga - ker je tako čisto in iskreno. Pa naj gre za istrski rap Črno zlo, iskrivo plesno Zakantaj ali melanholično Divojka. Lucidno in vrhunsko.
MAKSIMILJANA IPAVEC