Ultimativni spopad božanstev

Boštjan Gorenc je poskrbel za prevod posebne izdaje, ki jo je Neil Gaiman dodatno izpilil, in je v ZDA izšla predlani - ob deseti obletnici prvega izida.

Kdo pa je pravzaprav Neil Gaiman? Nase je najbolj opozoril z izjemnim stripom oziroma grafičnim romanom The Sandman, slovenski ljubitelji filma pa ga morda najbolj poznajo po fantazijskem filmu Zvezdni prah s Claire Danes in Robertom de Nirom v glavnih vlogah in briljantnem stop-motion animiranem filmu Coraline, ki sta bila ekranizirana po njegovih romanih. Gaiman je sicer predvsem pisec fantastične (mladinske) literature, njegovo prvo tovrstno delo je Dobra znamenja (Natančne in podrobne prerokbe coprnice Agnus Nutter), ki je plod sodelovanja z zelo priljubljenim piscem fantastičnega žanra Terryjem Pratchettom, in je v slovenščini izšlo pri založbi Sanje. Nedavno pa je v ZDA izšlo njegovo najnovejše delo: Fortunately, the Milk je namenjeno predvsem otrokom, pa tudi njihovim staršem.

Roman Ameriški bogovi v tem kontekstu nekoliko izstopa od avtorjevega dosedanjega literarnega opusa. Gre za bolj resno, z nasiljem in seksom začinjeno delo, ki je namenjeno predvsem odraslemu občinstvu, in v katerem Gaiman spretno “jadra” med različnimi literarnimi žanri - od kriminalke in romana ceste do fantastičnega žanra s primesmi grozljivke. Za nameček pa avtor v dogajanje vključi še dobršno mešanico starodavne in novodobne “mitologije”, ki za popolno razumevanje številnih “posebnežev” v romanu od bralca zahteva kar nekaj splošnega predznanja oziroma brskanja po wikipediji.

Osrednja tema romana je namreč ta, da so v stoletjih naseljevanja ZDA priseljenci iz vseh koncev sveta in raznoterih verovanj s seboj v novo deželo pripeljali tudi svoje bogove oziroma bogove njihovih prednikov. Večina le-teh je že zdavnaj utonila v pozabo in tako izginila tudi iz tostranskega življenja, nekateri pa še vedno kljubujejo modernim časom in njihovim “novim bogovom”.

Tako se na eni strani neizbežnega medverskega spopada oziroma ultimativne nevihte, kot ga v romanu imenuje eden izmed osrednjih likov, znajdejo starodavna božanstva pod vodstvom Odina in Črnoboga, na drugi pa kvazi-božanska utelešenja vse bolj mogočnih “verovanj” sodobne neoliberalne družbe, kot so vera v denar, nakupovanje, tehnologijo in seveda poneumljajočo ameriško televizijo. Med obema strujama pa se znajde skrivnostni junak človeškega izvora Shadow. In prav njegovi zgodbi sledimo po različnih resničnih krajih osrednjega dela ZDA, ki pa v sebi skrivajo mnogotere, običajnim človeškim očem skrite skrivnosti, v katerem so “nemrtvi mrtvi” liki iz romana morda še najbolj domači.

Gaimanovi Ameriški bogovi bodo zelo povšeči neortodoksnim ljubiteljem fantastičnega literarnega žanra, ki prisegajo na njegove mnogotere literarne hibridne izpeljanke, začinjene z odličnim pripovedovalskim tempom. Gaimanov izjemen slog pripovedovanja grozljivih in fantastičnih zgodb bralca nemudoma posrka vase in spodbudi željo po odkrivanju ostalih avtorjevih del. Še posebej mikaven je njegov stripovki opus The Sandman, ki je prav te dni doživel svoj revival z The Sandman: Overture. Šušlja se tudi, da bo ameriški ponudnik kabelske televizije HBO prihodnje leto začel s snemanjem nadaljevanke po romanu Ameriški bogovi.

BILJANA PAVLOVIĆ