Umetnica, ki je pustila svoj odtis
Verjetno ni Ajdovca, ki ne bi poznal znamenitega kipa borca ob robu Lokarjevega drevoreda, ki skupaj s kamnitim zidom z bronasto plastiko pooseblja upor primorskega ljudstva. Le redki pa so vedeli, da je spomenik izdelala umetnica Milena Lah, rojena na Cesti pri Ajdovščini, ki je večino življenja preživela v Zagrebu.
AJDOVŠČINA > Ajdovci so se ji letos poklonili z razstavo Milena Lah, kiparka, ki v Pilonovi galeriji še do jutri ponuja na ogled izbor 60 kipov, risb, slik in fotopovečav kiparkine javne plastike. Avtorico in njeno pot je Ajdovcem v četrtek približal njen sin Igor Lah.
Razstava v Pilonovi galeriji ponuja prvi celostni pregled opusa Milene Stibilj Lah (1920-2003) v Sloveniji. V pomanjšani različici sledi odmevni retrospektivi Sjaju sjaj!, ki jo je pred tremi leti pripravila Moderna galerija v Zagrebu ter z njo predstavila pol stoletja kiparkinega delovanja.
Razlogov za odločitev o razstavi v Ajdovščini ni treba posebej iskati, poudarja direktorica Pilonove galerije Tina Ponebšek: “Razstavo, nedvomno zanimivo tako za splošno kot strokovno javnost, smo pripravili z enim samim, a zahtevnim namenom: umetnico obuditi iz pozabe pregledov modernega kiparstva na širših, evropskih tleh.”
V ajdovski galeriji se nadejajo, da bo njihovo strokovno delo in obujeno zanimanje za umetnico spodbudilo tudi lokalno skupnost k razmisleku, kako bi lahko kiparkino delo še tesneje vključili v kulturno podobo mesta. Priložnost se ponuja tako s širitvijo galerije kot tudi s prenovo mestnega jedra. Spomeniku upora primorskega ljudstva v Ajdovščini iz leta 1953, ki je umetničin prvi javni spomenik, bi se tako lahko pridružilo še kako umetniško delo iz njene zapuščine.
Samonikla in napredna
Kdo sploh je bila Milena Lah, samonikla, napredna in posebna umetnica, ki je večino življenja preživela v Zagrebu, njene ustvarjalne sledi pa so povsod po Evropi? Bila je hči Jožefa Stibilja in Frančiške Batič z Ustij. Družina, ob Mileni sta bila še mlajša otroka Bogomir in Božena, je do začetka tridesetih let živela na Cesti pri Ajdovščini, od tam pa se je pod pritiski fašizma preselila v Maribor, kjer je Milena obiskovala gimnazijo. Nato se je preselila v Zagreb in na tamkajšnji akademiji likovnih umetnosti kot ena redkih likovnih umetnic prve povojne generacije doštudirala kiparstvo.
Njena dela so zastavljena kot velike prostorske skulpture. Oblike v volumnih njihovih plaščev, s krogi in stebri, po prepričanju umetničinega sina Igorja Laha pravzaprav postanejo refleks, odsev ali ilustracija določenih dinamik ali energija, ki se interaktivno giblje okrog človeka. Od vseh kiparskih materialov ji je bil najljubši kamen, a zaradi časovnih, prostorskih in tudi finančnih omejitev je veliko uporabljala gips, ob njem pa tudi marmor, kovino in kristal. “Toda kamen je njena prava ljubezen in izziv, material, s katerim se je rada spopadala, z velikim spoštovanjem, a tudi v merjenju moči med njo in trdnostjo kamna. Kamen je bil prvina iz njenega otroštva, kot kamen Krasa, Istre, kot Veli Joža, kot galebi in galjoti iz pripovedk njene none in nonic iz njenega spomina. Poznala je kamen in osvobajala je galeba, ki je iz njega poletel,” je prepričan Igor Lah, ki je umetničino ustvarjalno pot spremljal od blizu.
Ni se umeščala v določen slog
Mileno Lah danes navajajo kot avtorico prve abstraktne skulpture na Hrvaškem. Gre za eksperimentalno serijo pločevin iz leta 1957. Z njo je po besedah avtorja zagrebške retrospektive, kustosa Branka Franceschija, nakazala svojo samosvojost, ki ni dovoljevala uklanjanja ustaljenim umetniškim smernicam tedanjega časa. Tudi zato, navaja Franceschi, likovna kritika v trenutku njihovega nastanka ni uspela prepoznati kot glasnikov prelivanja postmoderne v vizualno umetnost njenih Galebov (1966-68), najvznemirljivejše skulpturne konture v zgodovini hrvaškega kiparstva, serij Oblika izkušnje po Ikarjevem padcu (1967-73) in Čas našega spomina (1974-78).
“Sama se ni nikoli umeščala v določeno umetnostno smer ali slog. Ves čas pa je ostala zvesta načelu, da mora umetnik pustiti svoje odtise v času in prostoru,” je poudaril njen sin Igor Lah, ki ga je v Ajdovščini sprejel tudi ajdovski župan Tadej Beočanin.
Milena Lah je umetniško ustvarjanje predstavljala na številnih samostojnih in skupinskih razstavah, sodelovala je na simpozijih po Jugoslaviji in v širši Evropi ter za svoje delo prejela številne nagrade, tudi nagrado Vladimirja Nazorja za življenjsko delo.
ALENKA TRATNIK
