Umetniki o vodi, ki ne bo dolgo samoumevna, in mikroplastiki v nas

Kultura
, posodobljeno: 29. 09. 2026, 7:00

Letošnji R.o.R+, festival sodobne umetnosti in intermedijskih praks, bo prvič v Vili Vipolže med četrtkom in nedeljo zaživel na temo Modri premik/Blue Drift - Kar teče skozi nas, ki v ospredje postavlja vodo, mikroplastiko in vse manj jasno mejo med človekom in okoljem. Letos bo združil 15 umetnikov iz šestih držav ter umetnost in znanost, v soboto pa bo tudi okrogla miza, naslovljena Soča, čista hči planin!

Projekcija, kot si jo je zamuslil Radu Ignat

Osnutek projekcije, ki bo po zamisli umetnika Raduja Ignata razsvetlila Vilo Vipolže.

Foto: Radu Ignat Render

VIPOLŽE > Pod naslovom Modri premik/Blue drift - Kar teče skozi nas bo letošnji R.o.R+ odpiral vprašanje, kje se danes konča okolje in začne telo. “Z letošnjo edicijo želimo pogled preusmeriti od vprašanja, kaj človek počne naravi, k vprašanju, kako zelo smo sami del istega sistema. Voda, delci, organizmi in ljudje niso ločeni svetovi. Snovi, ki jih spuščamo v okolje, ne izginejo, temveč nadaljujejo svojo pot skozi vodne sisteme in organizme ter se na različne načine vračajo tudi k človeku. Modri premik se zato začne prav pri spoznanju, da meja med nami in okoljem ni tako jasna, kot si jo radi predstavljamo,” je v sporočilu za javnost zapisal Jurij Pavlica iz Zavoda ROR, doslejšnjega koproducenta festivala, ki od letos prevzema tako organizacijo kakor produkcijo, pri čemer je uspel pridobiti podporo Ministrstva za kulturo RS do leta 2029.

Ko onesnažujemo sebe

Sporočilnost je od nekdaj pomembna komponenta umetnosti, je prepričana Sendi Mango, umetnica, ki s Pavlico tvori dvojec Lumoskop_lab, in direktorica zavoda, ki smo jo včeraj ulovili tik pred odhodov v Brda. Tja se R.o.R+, ki je od samega začetka v Šempasu mišljen kot nomadski festival, pove sogovornica, letos seli po treh uspešnih edicijah v Novi Gorici. “Čeprav smo v dobi hitrega razvoja novih tehnologij, ko se eno šele naučimo uporabljati in je nova že na vratih, se mi zdi, da umetnost ohranja lastnost močne sporočilnosti. In tako je tudi na našem festivalu, kjer nikoli ne gre le za svetlikajoče se podobe ali celo svetlobne efekte, temveč za različne umetnice in umetnike, ki za svoja umetniška dela uporabljajo različne medije, s katerimi postavljajo v ospredje močna sporočila,” poudarja. Na ogled bo nabor del, ki tematizirajo onesnaževanje, ki ga ljudje “povzročamo sami sebi navkljub dobrim namenom”.

“Vsi, ko pridemo domov, razmišljamo in delamo vse v prid svoje družine, sploh tisti z otroki, ki bi zanamcem radi zapustili lepši svet, a ko pridemo v službo, magično pozabimo na vse svoje dobre misli. Bodisi zaradi tempa, ki ga diktirajo službe, bodisi zaradi narave dela pozabimo na vse, kar dobrega mislimo v zasebnem življenju. Naj me strela, če to ni res! Ko medicinska sestra odpre sterilno gazo ali injekcijo, ki sta zapakirani v plastiko. Za primer. V trgovini brez pomisleka uporabiš rokavico za sadje in kruh, ker še zlasti od kovida naprej od tebe to zahtevajo. Nihče se ne vpraša, kam gre tista plastična rokavica, vsi pa bi radi čim bolj zdrav sadež … To je paradoks, ki se nam dogaja kot družbi,” o izhodišču premisleka ob letošnjem festivalu razmišlja Sendi Mango.

Kam pa gre plastična rokavica za zelenjavo?

V ospredju umetniških del bo onesnaženje voda. Zakaj voda? “Tudi zato, ker teče skozi nas. Če je zmanjka, je konec s slehernim življenjem. Premalo se zavedamo, kaj ji počnemo. Vsi poznamo podobe plastik v morju, kjer plavajo že celi otoki smeti, a si mislimo, da je to nekje daleč na oceanih, vendar ni tako. Ta plastika se razkraja, prehaja v mikroplastiko, ki jo mi zaužijemo, zato znanstvena odkritja potrjujejo, da je že v naših telesih precej mikroplastike. Vsi alarmi so že vključeni, vsi vemo, da bo treba nekaj spremeniti, ne vprašamo pa se, kot je napisala gospa na facebooku, 'kam gre tista rokavica od zelenjave'. Razmislimo, ker spremembe se začnejo najprej pri nas samih,” še pove sogovornica. Takoj še poudari, da vsekakor en sam festival ne more spreobrniti milijonov ljudi, a prvi korak je že, da začnemo o tem razmišljati.

15 umetnikov iz šestih držav

Na letošnji razstavi sodeluje 15 umetnikov, umetnic in umetniških kolektivov iz šestih držav - Hrvaške, Italije, Kolumbije, Nizozemske, Romunije in Slovenije: Anne Fie Salverda, Anže Kreč, Črt Trkman, Damijan Šporčić, Jazmin Rojas Forero, Lotte Beets, Lumoskop_lab, Marsja van der Ven, Radu Ignat, Robertina Šebjanič, Stella Ivšek/BEAM TEAM, Thomas Versa, Urša Čuk, Vincent Westra in Virage.

Letos so umetnost povezali tudi z znanostjo, zato bodo vprašanje mikroplastike v površinskih vodah, ki je povezano tudi s konkretno vodno krajino Soče, Vipave, Tilmenta in Jadrana, odpirali v sodelovanju z GLOBE Italia, Inštitutom za vode Republike Slovenije in Kemijskim inštitutom.

Četrtkovo slavnostno odprtje je prevzel Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport Brda, ki je lokalni partner festivala, v petek in soboto bo zaživel tudi Pop-up laboratorij: vzorčenje mikroplastike v vodah, v soboto ob 16.30 pa bo okrogla miza Soča, čista hči planin! V nedeljo bodo prav tako ob 16.30 v sodelovanju z Istrsko kulturno agencijo in Istrsko regij pod naslovom Jadranska odiseja predvajali tri kratkometražne filme iz Istre, ki jim bo sledil pogovor z avtorji.