Umetnost kot zrcalo krize in dvomov
Od srede, 27. marca, je v prostorih Male galerije Cankarjevega doma na ogled fotografska razstava Združenja fotografov Istre z družbenokritičnim naslovom Prostori krize. Razstavljena so dela sedemnajstih izbranih avtorjev, s katerimi gledalca nagovarjajo k ozaveščanju zgodovinskega trenutka, ki se zrcali v stanju krize in dvomov.
LJUBLJANA>“Vse več je prepovedi, tako imenovanih demokratičnih odrekanj, v korist neke pooblaščene skupine. Globalizacija se zrcali kot grobi interes. Ne moremo spregledati dogajanja, ki nas obkroža: nepokorščina vladajoči (finančni) eliti na ulicah New Yorka, Aten, Madrida, Londona, Bruslja, Berlina, Maribora ali Ljubljane. Podivjani kapital, državniki v funkciji menedžerjev in verske ustanove prispevajo k propadu sistema. Smo priče zahrbtnemu boju za prevlado nad naftnimi zalogami, poskusu novega razporeda interesov v novi obliki kolonializma. Kapital je sedaj posegel po življenju tistih, ki so ga spoštovali, prebivalcev zahodnih demokracij,” je o potrebi po družbeno angažiranem umetniku, v uvodnem nagovoru, dejal avtor fotografskega projekta Eugen Borkovsky.
Razstava predstavlja likovne stvaritve Združenja fotografov Istre, katerega člane so pozvali, da iz svojih ustvarjalnih opusov izberejo delo ali pa ustvarijo novo na temo Karakteristika stanja: tok/sprememba. “Razstava zrcali stanje krize in dvomov. Splošni vtis, ki ga daje ta, v galerijo postavljeni projekt, je na robu mračnosti in orisuje neprehodnost nedavnega zgodovinskega časa,” je o aktualnosti razstavljenih del še dodal Borkovsky.
Omenjeno mračnost je moč občutiti v delih Igorja Blagonića, ki skozi fotografsko aktualizacijo bodeče žice nekoč in danes spregovori o večni težnji po nadzoru - kaznovanju, v delih Bogomirja Duzbabe, ki jemlje družbenokritični grafit kot motiv za premislek o današnjih razmerah, ali pa v delih Slađana Dragojevića, ki na robu sarkazma problematizira rituale kulta mrtvih. Voljen Grbac se s predstavljenimi deli dotika odnosa pop kulture in tradicije, Slavica Isovska je na ogled postavila triptih z naslovom Networked, teorijo organiziranega kaosa pa skozi fotografski objektiv prikaže Miranda Legović. Problematiko neuspešno zgrajenih in opuščenih javnih prostorov poudarja Kristjan Macinić, motiv neba kot simbola upanja pa je delo Katje Restović. Poleg omenjenih se predstavljajo še: Vedran Burul, Saša Dejanović, Karlo Došen, Alen Hlaj, Ivan Kuharić, Kristijan Macinić, Vera Mužić, Damir Prodan, Aleksandra Rotar in Dalibor Talajić. Razstava je na ogled do 5. maja. ROBI ŠABEC
