Umetnost druge narave je izziv in odziv časa

SEŽANA>“V času, ki ga živimo, okupirani in nepretrgoma bombardirani z vizualno informacijo, potrebujemo likovno umetnost, ki nam omogoča miselno, čustveno in estetsko očiščenje,” je ob odprtju razstave Slovenija, odprta za umetnost opozorila umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn, ki je umetniški vodja projekta.

“Prav družbena potrebnost umetnosti nas spodbuja, da nadaljujemo zastavljeno delo - letos je postalo polnoletno -, da ga vsako leto oživimo z ustvarjalnim utripom svojstvenih in afirmiranih ter selektivno izbranih avtorjev,” je poudarila Stibilj Šajnova, ki je kot likovna kritičarka razstavljalce tudi predstavila.

Letošnja bera je bila bogata, saj je na delavnici sodelovalo kar 20 umetnikov iz šestih držav. Iz Avstrije so prišli Renate Polzer in Gertrud Weiss-Richter, iz Hrvaške Zvonimir Kamenar (častni gost), Koraljka Kovač in Petra Lidia Ševeljević, iz Italije Mario Palli, iz Poljske Gražyna Borowik, Michal Sikorski, Teresa Žebrowska, iz Poljske in Slovenije Joanna Zajac - Slapničar ter iz Slovenije Andrej Jemec (častni gost), Črtomir Frelih, Tomaž Gorjup, Milena Gregorčič, Peter Hergold, Polona KunaverLičen, David Ličen, Agata Pavlovec, Igor Pustovrh, Jurij Selan, Viktor Šest in Žarko Vrezec.

“Povabljeni avtorji so delovali v skladu s širšim pluralizmom, ki dandanes zaznamuje likovno, pa tudi siceršnje umetniško izražanje. Dela, ki so nastala, odsevajo današnji čas, ki se razpenja od neposrednih 'realističnih' naslonov na krajinsko stvarnost, inspirirano tudi s sinjevrškim okoljem, do modernističnih in postmodernističnih ustvarjalnih prizadevanj ter od ponovno odkrite lepote zunanjega sveta do razkritij povsem intimnih, latentnih vsebin posameznikovega notranjega sveta,” je Stibilj Šajnova pojasnjevala sporočilnost razstavljenih del, katerih večina je narejenih na platno, Zvonimir Kamenar pa se predstavlja tudi s skulpturami. Delavnici je bil že drugo leto dodan tudi simpozijski del. “Če je narava, ki ji pripadamo tudi sami, naša učiteljica in priljubljen motiv, pa od impresionizma dalje ni več ključni optični normativ, ob katerim bi merili slikarjevo vrednost. Zato sem simpozij poimenoval 'Druga narava', kar vključuje domnevo, da ob njej obstaja že prva narava in morda za njo še kakšna druga,” je poimenovanje simpozija utemeljil njegov predlagatelj mag. Črtomir Frelih. Poleg njega so na simpoziju sodelovali tudi drugi znani strokovnjaki z likovnega področja ter teoretiki in praktiki.

Kulturni program razstave je sooblikovala skupina za izrazni ples Mehki čevlji iz Sežane.

Iz Sežane se razstava seli februarja v razstavni prostor Nikolaja Pirnata na gradu Gewerkenegg v Idriji, marca v Galerijo A. Kosiča v Gorico in aprila v Galerijo Šivčeve hiše v Radovljici.

BOGDAN MACAROL