Umetnost, ki hlasta za zrakom
Takoj za vhodnimi vrati v Kulturni dom Hrpelje-Kozina je še vse do srede vsak dan na ogled velikanska glava, ki se duši pod najlonsko prevleko. Skulpturo Asphyxia / Zadušitev je lani izdelal makedonski umetnik Žarko Bašeski, pri nas pa jo gosti Društvo prijateljev zmernega napredka.
HRPELJE > Mednarodno uveljavljen kipar Žarko Bašeski (1957) je profesor na Fakulteti za likovno umetnost v Skopju, znan pa je tudi kot avtor javnih bronastih skulptur v domovini. V svojem kiparstvu je uveljavil konceptualni pristop, obravnavanje človeka skozi samoopazovanje in uporabo novih materialov, za njegova dela pa sta značilni tudi filozofsko zaledje in velikost, o čemer zdaj v Hrpeljah priča tudi intermedijsko delo Asphyxia / Zadušitev, ki je na Primorsko pripotovalo z razstave v Trbovljah.
Dvometrska glava je izdelana iz silikona, umetnih barv in naravnih las, čeznjo je poveznjen najlon, ki deformira obraz. Iz zvočnikov je slišati, kako bradati možakar v grozi hlasta za zrakom, medtem ko mu skozi možgane švigajo lepi, prijetni spomini iz življenja, prikazani na videoprojekciji. “Delo lahko interpretiramo kot obupan krik človeštva, ki izdihuje v samomorilski agoniji. Agonijo predstavlja človekov čudaški poskus samomora,” v spremnem zapisu ugotavlja avtorjev rojak, umetnostni kritik Emil Aleksiev. Opaža, da je Bašeski spretno “poudaril človeku prirojeno meseno naravo ter njegovo fizično prisotnost v svetu sredi praznine, sredi niča, v katerem zgolj lebdijo podobe spominov”. Projekcija poplave spominov ob trenutku smrti le še poudarja prisotnost smrti, opozarja Emil Aleksiev in dodaja, da moški s tihim krikom obtožuje naš svet, poln smeti, prevar in laži.
Umetnostni kritik si skulpturo ogleda tudi skozi motiv avtoerotične asfiksije, namenskega omejevanja dotoka kisika v možgane in posledičnega povečanja seksualnega užitka: “Asphyxia / Zadušitev ustvarja stanje večnega vračanja; resnična smrt ni več mogoča, ostaja samo še fascinacija nad nenehnim vračanjem v življenje in užitek. To je svet, kjer se življenje živi do poslednjega diha, ni preteklosti ne prihodnosti, ni udobja, odrešitve, zadovoljstva; to je svet, kjer obstaja samo senzualnost; namesto strukture je zgolj absurdna eksistenca.”
Gostitelj Marko Brecelj v okviru Kopergrounda instalacijo za obiskovalce prižiga vsak dan med 17.30 in 20. uro, jutri ob 17.30 pa bodo izpeljali “otvoritev podaljška razstave”.