Umetnost kot edina oporna točka v življenju
Pri Cankarjevi založbi je izšel Lišček, težko pričakovani roman Donne Tartt. Včeraj so v ljubljanskem Konzorciju predstavili še pesniške zbirke Lidije Dimkovske, Denisa Škofiča in Uroša Zupana, zbirko esejev Jasmina B. Freliha in roman Davorina Lenka, pisatelj in muzealca iz Idrije.
LJUBLJANA > Roman Lišček je svetovno uspešna pisateljica Donna Tartt, leta 1963 rojena v ameriški zvezni državi Mississippi, pred petimi leti objavila pod naslovom The Goldfinch, prevedel pa ga je Uroš Kalčič. Na skoraj 900 straneh bralec spremlja preobratov polno zgodbo Theodorja Deckerja, ki mu pri 13 letih med terorističnim napadom na newyorški Metropolitanski muzej umre ljubljena mama. Med opotekanjem skozi ruševine se oprime znamenite slike Lišček Carla Fabritiusa iz leta 1654, ki postane njegova edina oporna točka v življenju. Roman, ki je “čudovit poklon človeški žalosti, osamljenosti, a tudi vztrajnosti”, je Donna Tartt pisala kar enajst let in zanj prejela Pulitzerjevo nagrado. Pisateljica, ki jo je revija Time leta 2014 uvrstila med sto najvplivnejših ljudi, je napisala še dva romana: Skrivna zgodovina (1992) je prav tako v Kalčičevem prevodu pri Cankarjevi založbi izšla predlani, medtem ko The Little Friend (2002) na slovenski prevod še čaka. "Če bodo bralci pridno brali in kupovali Liščka, bomo razmislili tudi o prevodu tretjega romana," je na predstavitvi povedal urednik Aljoša Harlamov.
Od literature do glasbe
V slovenskem prevodu je izšla tudi pesniška zbirka makedonske pesnice Lidije Dimkovske, ki od leta 2001 živi v Ljubljani, zbirko Črno na belem pa je prepesnil Aleš Mustar.
Bleda svoboda je zbirka 14 esejev, v katerih se Jasmin B. Frelih posveča slovenski in svetovni sodobni literaturi. Pesnik iz Prekmurja Denis Škofič v zbirki Seganje stihe gradi na širokem pomenskem obsegu besede seganje, predvsem na njenem manj znanem pomenu, ki označuje ribolovno tehniko z golimi rokami. Uroš Zupan v novi pesniški zbirki S prsti premikamo topel zrak premišljeno pripoveduje o svetu, v katerem živimo, skozi pesmi, ki simulirajo klasično formo in se s tem bližajo glasbi.
Davorin Lenko tokrat v Louisiani
Davorin Lenkoje v svojem drugem romanu Bela pritlikavka po Harlamovih besedah ubesedil nenavadno in privlačno zgodbo s trdnim epskim jedrom: Maria ubeži v louisiansko močvirje, kjer trči v Louisa, ki odmaknjen od družbe kuha kristalni metamfetamin. Dialoška pripoved pod visoko napetostjo prevprašuje božanskost ljubezni.
Lenko je za romaneskni prvenec Telesa v temi (2013) prejel kresnika, med značilnostmi drugega romana pa poudarja linearnost zgodbe, odmik od postmodernizma in približevanje poetičnemu realizmu.