Umetnost preprostega v Trstu

TRST> Razstava prihaja v Trst iz Milana, kjer so jo predstavili decembra, petinsedemdeset razstavljenih dragocenosti v japonski grafični tehniki surimono pa je del večje zbirke, ki jo v Scottsdalu v Arizoni hrani fundacija Franka Lloyda Wrighta. Dela imajo zanimivo zgodbo. Kljub temu, da je bil znameniti arhitekt znan zbiralec japonskih grafik ter poznavalec in ljubitelj japonske kulture, je šele pred približno dvajsetimi leti v arhivih fundacije prišel na dan lesen zaboj z več kot sedemsto japonskimi grafikami. Med njimi jih je vsaj 500 izdelanih v tehniki surimono: posebni zvrsti razkošnega tiska, pri kateri podobo z lesene površine odtisnejo na dragocen papir, na Japonskem pa je bila priljubljena zlasti med letoma 1790 in 1830. Gre za izredno izčiščeno tehniko, ki je bila namenjena tiskanju slik v omejeni nakladi, po katerih so povpraševali zlasti izobraženci, pesniki in bogataši.

Surimono je bila zaradi svoje ekstravagantnosti tudi precej eksperimentalna tehnika: kombinacija tiskane besede, zlasti poezije in slike, je bila namenjena tudi obeleževanju posebnih dogodkov, kakršen je bil začetek novega leta. “Zato grafika surinomo pogosto vsebuje napise, ki se nanašajo na značilnosti leta, ki prihaja, ali pa besedila, ki pojasnjujejo poslikavo,” so zapisali v spremnem besedilu h grafikam, ki prikazujejo različne motive: od ženske, ki bere poezijo in prizora lova, do presenečenja dveh otrok ob prvem srečanju s tigrom ali preproste kompozicije pisal v lončku. “Gre za upodobitve vsakdanjega življenja, ki pa so plod globokih spoznanj o življenju in bivanju, o upodabljanju premikajočih se oblik človeške duše,” pravijo v muzeju Revoltella, kjer so razstavljena dela nekaterih najvidnejših predstavnikov omenjene japonske grafike.

Med njimi je tudi najslavnejši Hokusai (Katsušika Hokusai, 1760-1849), ki je bil najbolj znan po slikanju prizorov iz gledališča in po mangah: med njegova najznamenitejša dela sodi Sto vedut gore Fuji. Hokusajeva poetika je navdahnila tudi dela drugega razstavljenega mojstra Gakuteia (Jašima Gakutei, 1786-1868), ki se je povsem predal surimonu in knjižni ilustraciji. Razstavljena so še dela Hokkeia (Totoya Hokkei, 1780-1850), Šinsaia (Rjurykjo Šinsai, 1764-1820) in Šuneia (Katsukawa Šunei, 1762-1819) ter Šunmana (Kubo Šunman, 1757-1820), ki je bil tudi pisatelj in se od drugih loči po lahkih barvnih nanosih in po izjemni poetiki svojih podob.

“Nikoli vam nisem zaupal, kako zelo so me japonske grafike navdihovale. Vtisa, ki so ga naredile name prvič, ko sem jih videl, se nisem rešil, in se ga verjetno tudi nikoli ne bom. Gre za vpliv velike doktrine poenostavljanja, odstranjevanje vsega nepomembnega,” je nekoč svojo očaranost nad japonsko grafiko pojasnil Frank Lloyd Wright, ki je z leti zbral eno najvidnejših tovrstnih svetovnih zbirk.

Organizatorji tržaške razstave poudarjajo, da grafike iz Wrightove zbirke s svojo raznovrstnostjo, širino in kakovostjo ponujajo izjemno možnost vpogleda v to vejo japonske umetnosti, še zlasti pa v tehniko surimona.

MAJA PERTIČ GOMBAČ