Umetnosti brez lenobe ni

NOVA GORICA> V tokratnih Soočanjih s sodobno vizualno umetnostjo sta v ospredje prišla pojem lenobe in zahteva po redefiniranju pretežno negativne konotacije te besede v svetu in umetnosti. Saša Nabergoj je za lažjo predstavo citirala mnoge evropske enciklopediste, filozofe, dramatike in slikarje iz osemnajstega stoletja, časa, ko je pravica do dela temeljila na kapitalizmu in njegovi maksimizirani učinkovitosti in produktivnosti. V tem času najdemo precej posameznikov, ki so se temu vrednotenju dela upri in so ustvarili ne le kritiko dela, ampak alternativno tradicijo, ki se je ohranila vse do danes. Jean-Jacques Rousseau je bil prepričan, da je delo nujno, neizogibno in nikoli nepotrebno, moto Immanuela Kanta pa je bil delati je živeti in zato je lenobo enačil s strahopetnostjo ter z oviro za avtonomno življenje posameznika. Na drugi strani so se v istem času pojavili posamezniki, ki so v nenaklonjenosti lenobi razumeli možnost odpora in so zato oblikovali diskurz, ki je lenobo hvalil, vrednotil in cenil. Zavračali so funkcionalnost, nasprotovali celotni ideologiji uporabnosti in definirali različne formate marginalnosti, ki jih lahko razumemo kot alternativo vsesplošnega navdušenja nad industrijo, potrošnjo, produkcijo, pridnostjo. Mnogi apologeti dela, ki so sicer zagovarjali vrednote dela, so v določenem času svojega življenja ali vzporedno zagovarjali tudi lenobo. Med njimi je Denis Diderot, ki je lenobo povezoval s svobodo in v svojem delu Sanjarije osamljenega sprehajalca slavil lenobo. Iz krščanske tradicije pa izhaja razumevanje lenobe kot nekaj, kar ovira uporabno, predvsem pa krepostno življenje, zato naj bi bila lenoba udobna postelja za hudiča.

Polje umetnosti pa naj bi bilo še edino preostalo polje svobode, kjer lahko danes mislimo alternativo, je mnenja Kazimir Malević, ruski avantgardist, umetnik, ki je verjel, da lahko umetnost aktivno spreminja svet. Dodaja, da se ljudje bojijo lenobe in preganjajo vse, ki jo sprejemajo. To pa se zgodi zato, ker nihče ne razume, da je lenoba resnica, mati življenja. Socializem je prinesel osvobajanje v nezavedno, a prezira lenobo, ne da bi se zavedal, da je lenoba to stanje omogočila. Hrvaški avantgardist Mladen Stilinović je pred petnajstimi leti začel svoj manifest z vprašanjem Zakaj umetnost na zahodu ne obstaja?, ki mu sledi odgovor: ker umetniki ne znajo biti leni, saj ni umetnosti brez lenobe.

Tudi marsikateri slovenski literat je že priznal, da ga je lenarjenje pripeljalo do idej in navdiha, je še povedala Saša Nabergoj, pomočnica direktorice SCCA, Zavoda za sodobno umetnost Ljubljana.ANA CUKIJATI