Umrl eden ključnih predstavnikov češke in vzhodnoevropske povojne avantgarde Milan Knižak

Kultura
, posodobljeno: 30. 07. 2026, 19:10

mrl je eden ključnih predstavnikov češke in vzhodnoevropske povojne avantgarde ter pomembna osebnost mednarodne sodobne umetnosti Milan Knižak, so sporočili iz ljubljanske Moderne galerije, kjer eno od njegovih del hranijo v zbirki Arteast 2000+. Knižak je umrl minulo nedeljo v 87. letu starosti.

Milan Knížák

Milan Knížák

Foto: Profimedia

Umetnik se je rodil v Plznu. V začetku 60. let minulega stoletja je med študijem v Pragi začel razvijati umetniško prakso happeningov in uličnih akcij. Med letoma 1963 in 1971 je s skupino Aktual izvedel vrsto participatornih akcij, med njimi Demonstracijo za vse čute in Demonstracijo za enega. S tovrstnimi deli ter eksperimenti z glasbo, samizdatom, mail artom in performansom je raziskoval preplet umetnosti in vsakdanjega življenja ter možnosti umetnosti, da poseže v družbeno stvarnost.

Bil je član mednarodne mreže Fluxus in od leta 1965 vodja njenega vzhodnoevropskega krila Fluxus East. V tem okviru je organiziral dogodke v Pragi, Budimpešti, Poznanu in Vilni ter vzpostavljal povezave med umetniki z obeh strani železne zavese. Med letoma 1968 in 1970 je deloval tudi v ZDA, kjer je izvedel vrsto performansov in akcij. Po vrnitvi v Evropo je nadaljeval razvoj performansa, zvočne umetnosti, eksperimentalnega filma in drugih intermedijskih praks. Več let je predaval na Akademiji za likovno umetnost v Pragi, kjer je bil nekaj let tudi rektor. Nekaj let je tudi vodil Narodno galerijo v Pragi.

Njegova dela so danes v številnih pomembnih muzejskih zbirkah, med drugim Muzeja moderne umetnosti (MoMA) v New Yorku, Centra Pompidou v Parizu in Narodne galerije v Pragi.

V ljubljanski Moderni galeriji je prvič razstavljal leta 1993 na skupinski razstavi Detente. Leta 1998 je z delom Ko se začneš zavedati kamna sodeloval na razstavi Body and the East. V zbirki Arteast 2000+ hranijo njegovo delo Demonstracija za enega iz leta 1964, eno njegovih zgodnjih participatornih akcij.

Kot so še zapisali v Moderni galeriji je Knižakovo delo odločilno prispevalo k razvoju performansa, happeninga, intermedijske umetnosti in mednarodnih umetniških mrež ter pomembno zaznamovalo razumevanje umetnosti kot prostora družbenega eksperimenta, sodelovanja in kritične refleksije.