Umrl eden ključnih predstavnikov češke in vzhodnoevropske povojne avantgarde Milan Knižak
mrl je eden ključnih predstavnikov češke in vzhodnoevropske povojne avantgarde ter pomembna osebnost mednarodne sodobne umetnosti Milan Knižak, so sporočili iz ljubljanske Moderne galerije, kjer eno od njegovih del hranijo v zbirki Arteast 2000+. Knižak je umrl minulo nedeljo v 87. letu starosti.
Milan Knížák
Foto: ProfimediaUmetnik se je rodil v Plznu. V začetku 60. let minulega stoletja je med študijem v Pragi začel razvijati umetniško prakso happeningov in uličnih akcij. Med letoma 1963 in 1971 je s skupino Aktual izvedel vrsto participatornih akcij, med njimi Demonstracijo za vse čute in Demonstracijo za enega. S tovrstnimi deli ter eksperimenti z glasbo, samizdatom, mail artom in performansom je raziskoval preplet umetnosti in vsakdanjega življenja ter možnosti umetnosti, da poseže v družbeno stvarnost.
Bil je član mednarodne mreže Fluxus in od leta 1965 vodja njenega vzhodnoevropskega krila Fluxus East. V tem okviru je organiziral dogodke v Pragi, Budimpešti, Poznanu in Vilni ter vzpostavljal povezave med umetniki z obeh strani železne zavese. Med letoma 1968 in 1970 je deloval tudi v ZDA, kjer je izvedel vrsto performansov in akcij. Po vrnitvi v Evropo je nadaljeval razvoj performansa, zvočne umetnosti, eksperimentalnega filma in drugih intermedijskih praks. Več let je predaval na Akademiji za likovno umetnost v Pragi, kjer je bil nekaj let tudi rektor. Nekaj let je tudi vodil Narodno galerijo v Pragi.
Njegova dela so danes v številnih pomembnih muzejskih zbirkah, med drugim Muzeja moderne umetnosti (MoMA) v New Yorku, Centra Pompidou v Parizu in Narodne galerije v Pragi.
V ljubljanski Moderni galeriji je prvič razstavljal leta 1993 na skupinski razstavi Detente. Leta 1998 je z delom Ko se začneš zavedati kamna sodeloval na razstavi Body and the East. V zbirki Arteast 2000+ hranijo njegovo delo Demonstracija za enega iz leta 1964, eno njegovih zgodnjih participatornih akcij.
Kot so še zapisali v Moderni galeriji je Knižakovo delo odločilno prispevalo k razvoju performansa, happeninga, intermedijske umetnosti in mednarodnih umetniških mrež ter pomembno zaznamovalo razumevanje umetnosti kot prostora družbenega eksperimenta, sodelovanja in kritične refleksije.