Umrl je Patrick Stewart, nepozabni kapitan Picard in profesor Xavier

Kultura
, posodobljeno: 30. 10. 2026, 8:47

Britanski igralec Patrick Stewart je po več kot šestih desetletjih kariere pustil neizbrisen pečat v gledališču, na televiziji in v filmu. Svetovno slavo sta mu prinesli vlogi kapitana Jean-Luca Picarda v Zvezdnih stezah in profesorja Charlesa Xavierja v Možeh X, čeprav je bil dolgo pred hollywoodskim uspehom uveljavljen gledališki igralec.

Preden je zaslovel na televiziji in v Hollywoodu, je Stewart več kot dve desetletji gradil gledališko kariero, predvsem v Kraljevi Shakespearovi družbi

Preden je zaslovel na televiziji in v Hollywoodu, je Stewart več kot dve desetletji gradil gledališko kariero, predvsem v Kraljevi Shakespearovi družbi

Foto: Profimedia

Po dolgem boju z Alzheimerjevo boleznijo je v sredo v Los Angelesu umrl britanski filmski in gledališki igralec Patrick Stewart. Star je bil 86 let. Zadnje trenutke je po besedah njegove tiskovne predstavnice preživel na svojem domu, obkrožen z najbližjimi. Poleg Alzheimerjeve bolezni je imel tudi demenco z Lewyjevimi telesci. V več kot 60-letni karieri je prepričal v številnih gledaliških predstavah, televizijskih serijah in filmih, širšemu občinstvu pa se je vtisnil v spomin predvsem kot kapitan vesoljske ladje Enterprise Jean-Luc Picard in profesor mutantov Charles Xavier.

Stewart se je rodil 13. julija 1940 v angleškem Mirfieldu v revni družini. Njegovo otroštvo je zaznamovalo nasilje očeta, zaradi česar je v igralstvu našel tudi zatočišče pred domačimi razmerami. Z gledališčem se je začel ukvarjati že kot najstnik, pri 17 letih pa se je vpisal na gledališko šolo Bristol Old Vic. Igralski poklic ga je nato vodil na britanske gledališke odre, kjer je več kot dve desetletji gradil kariero, še preden je postal svetovno prepoznavno ime.

Leta 1966 se je pridružil Kraljevi Shakespearovi družbi, eni najpomembnejših britanskih gledaliških ustanov. V njej je nastopal v številnih klasičnih delih in si ustvaril sloves igralca z izrazito odrsko prezenco ter značilnim, globokim glasom. Shakespeare je ostal pomemben del njegovega igralskega sveta tudi pozneje, ko so ga gledalci po vsem svetu poznali predvsem po znanstvenofantastičnih vlogah. Stewart je namreč znal prepričljivo združiti avtoriteto in zadržanost, dramatičnost in humor, kar je postalo eden njegovih zaščitnih znakov.

Od Shakespeara do zvezdne ladje Enterprise

Čeprav se je na filmu pojavljal že prej, je bil eden njegovih zgodnejših odmevnejših nastopov vloga Gurneyja Hallecka v znanstvenofantastičnem filmu Dune iz leta 1984. Pravi preobrat pa je sledil tri leta pozneje, ko je pri 47 letih prevzel vlogo kapitana Jean-Luca Picarda v seriji Zvezdne steze: Naslednja generacija.

Prelomnico v njegovi karieri je pomenila vloga kapitana Jean-Luca Picarda

Prelomnico v njegovi karieri je pomenila vloga kapitana Jean-Luca Picarda

Foto: Profimedia

Izbira gledališkega igralca, ki dotlej ni bil velika televizijska zvezda, je bila za nekatere nepričakovana, a Stewart je liku poveljnika vesoljske ladje Enterprise dal prepoznavno kombinacijo odločnosti, dostojanstva in intelektualne radovednosti. Picard ni bil le vojaški poveljnik, temveč tudi diplomat in mislec, ki je pred uporabo sile praviloma dajal prednost pogovoru, razumu in iskanju skupnih rešitev. Prav zaradi tega je postal eden najbolj priljubljenih likov v večdesetletni zgodovini franšize.

Stewart je Picarda upodobil v 176 epizodah serije, več celovečernih filmih ter pozneje še v samostojni seriji Zvezdne steze: Picard, s katero se je k liku vrnil več desetletij po prvem nastopu. Vloga mu je prinesla mednarodno prepoznavnost in ga povezala z več generacijami gledalcev. Čeprav je bil sam po izobrazbi in igralskem izročilu predvsem gledališčnik, je postal eden osrednjih obrazov znanstvenofantastične televizije.

Uspeh Zvezdnih stez ga ni oddaljil od drugih igralskih izzivov. Nasprotno, v naslednjih letih je nadaljeval delo na odru in pred kamerami ter dokazoval, da ga ni mogoče omejiti na en sam lik. Nastopil je tudi v filmih, kot so Excalibur, Teorija zarote (Conspiracy Theory) in Green Room, glas pa je posojal tudi likom v animiranih filmih. Med drugim je s svojim značilnim glasom sodeloval pri animiranih produkcijah, v katerih je lahko prišla do izraza njegova sposobnost, da liku vdihne osebnost tudi brez fizične prisotnosti na platnu.

Profesor, ki je verjel v sožitje

Leta 2000 je vstopil še v eno od velikih filmskih franšiz. V prvem filmu Možje X je zaigral profesorja Charlesa Xavierja, ustanovitelja šole za mutante in vodjo skupine superjunakov, ki se spopadajo s strahom in sovražnostjo družbe, v kateri živijo. Xavier je v nasprotju z radikalnejšimi mutanti verjel v možnost mirnega sobivanja z ljudmi, svoje izjemne sposobnosti pa je uporabljal tudi za branje misli in sporazumevanje.

Tudi ta lik je Stewartu omogočil, da je združil umirjenost, avtoriteto in moralno kompleksnost. Profesor Xavier je bil človek z jasno vizijo, vendar tudi z lastnimi omejitvami in dvomi. Njegov odnos z Magnetom, ki je zagovarjal drugačen pristop k položaju mutantov, je predstavljal eno osrednjih napetosti franšize. V njunem sporu so se odražala širša vprašanja diskriminacije, strahu pred drugačnostjo in možnosti, da bi skupnosti z nasprotujočimi si interesi kljub vsemu našle skupni jezik.

Stewart je vlogo Xavierja ponovil v več nadaljevanjih Mož X in tako postal eden redkih igralcev, ki so se zapisali v zgodovino dveh velikih, globalno uspešnih filmskih in televizijskih franšiz. Čeprav sta Picard in Xavier pripadala različnima svetovoma, ju je povezovala podobna drža. Oba sta verjela v razum, odgovornost in možnost mirnega reševanja sporov, tudi kadar se je zdelo, da je uporaba sile najlažja pot.

Leta 2000 se je pridružil franšizi Možje X kot profesor Charles Xavier

Leta 2000 se je pridružil franšizi Možje X kot profesor Charles Xavier

Foto: Profimedia

Stewart je tako postal prepoznaven tudi zunaj občinstva znanstvene fantastike. Njegovi vlogi sta nagovarjali gledalce, ki so v žanrskih zgodbah iskali več kot spektakel in posebne učinke. V ospredju so bila vprašanja oblasti, morale, sobivanja in odgovornosti do drugih, ki so bila blizu tudi njegovemu gledališkemu delu.

Vitez britanske dramske umetnosti

Za svoje delo je prejel številna priznanja. Med njimi sta bili dve gledališki nagradi Laurencea Olivierja, prejel pa je tudi grammyja. Večkrat je bil nominiran za nagrade emmy in tony, ki priznavajo dosežke na televizijskem oziroma gledališkem področju. Leta 2010 ga je britanska kraljica Elizabeta II. zaradi prispevka k dramski umetnosti povzdignila v viteza.

Kljub svetovni slavi je ostal povezan z gledališčem, ki je bilo temelj njegove kariere. Njegov igralski slog je izhajal iz klasične britanske gledališke tradicije, v kateri so pomembni natančno izgovorjena beseda, nadzor nad glasom in sposobnost, da igralec z najmanjšim premikom nakaže notranji konflikt. Te lastnosti so bile očitne tudi na filmskem platnu, kjer je pogosto deloval zadržano, a prepričljivo.

Leta 2023 je izdal spomine z naslovom Making It So, v katerih se je ozrl na svojo življenjsko pot, od odraščanja v delavski družini do mednarodnega uspeha. Naslov knjige je namigoval na eno najbolj prepoznavnih replik kapitana Picarda, ki je postala del popularne kulture. Z njo je Stewart simbolično povezal svojo dolgo kariero z likom, ki ga je zaznamoval bolj kot katerega koli drugega.

Za seboj je pustil ženo Sunny Ozell, s katero se je poročil leta 2013, ter dva otroka iz prejšnjih zakonov. Po poročanju medijev naj bi se pojavil tudi v filmu Avengers: Doomsday, ki naj bi v kinematografe prišel decembra letos. Njegov morebitni nastop bi pomenil še eno vrnitev k liku profesorja Xavierja, s katerim je zaznamoval pomemben del sodobne zgodovine superjunaškega filma.