Umrl je režiser in pisatelj Marko Sosič

Kultura
, posodobljeno:

V javnost je nepričakovano zasekala vest, da je v bolnišnici umrl filmski in gledališki režiser ter pisatelj Marko Sosič. Decembra je dopolnil 62 let.

Marko Sosič (1958-2021)
Marko Sosič (1958-2021)Andraž Gombač

OPČINE > Marko Sosič, 22. decembra 1958 rojen v Trstu, je leta 1984 diplomiral iz režije na Akademiji za gledališče in film v Zagrebu. Bil je umetniški vodja novogoriškega Primorskega dramskega gledališča (1991-1994) in Slovenskega stalnega gledališča Trst (1999-2003, 2005-2009), selektor našega osrednjega gledališkega festivala Borštnikovo srečanje in Tedna slovenske drame v Kranju, zadnje desetletje je na Opčinah živel kot svobodni umetnik. Septembra lani je kot scenarist in režiser podpisal proslavo ob dnevu vrnitve Primorske k matični domovini.

Za romaneskni prvenec Balerina, balerina (1997) je dobil tržaško nagrado vstajenje, nominiran je bil tudi za Delovo nagrado kresnik, kakor tudi z več naslednjimi romani. Nanizal je še romane Tito, amor mijo (2005), Ki od daleč prihajaš v mojo bližino (2012), Kratki roman o snegu in ljubezni (2014) in Kruh, prah (2018) ter zbirko novel Rosa na steklu (1991), gledališke dnevniške zapiske Tisoč dni, dvesto noči (1996) in zbirko kratkih zgodb Iz zemlje in sanj (2011). Leta 2016 je režiral celovečerni film Komedija solz, predlani pa dokumentarno-igrani film Karmela.

Bil je povezovalec tako gledalcev in bralcev kakor tudi sosednjih narodov, bistro in ostro misel pa je vseskozi prepletal z mehkobno liričnostjo. Pred sedmimi leti je kot slovenski avtor v središču festivala Vilenica za naš časopis na vprašanje, kakšna je moč literature o ranljivih in ranjenih, kakršno je pisal, odgovoril: “V ozaveščanju in opismenjevanju novih generacij. Smo priče rušenju temeljev izobraževalnega sistema, relativiziranju duha, kulturne, humanistične razsežnosti človeka, znanja ... Brisanje vsega tega je nekaj strahotnega, in kdor ga spodbuja, očitno hoče imeti čim neumnejšega človeka, s katerim bo lahko počel, kar se mu zljubi. Knjiga, naj bo klasična, elektronska ali kakršnakoli že, je prispevek k ozaveščenosti o našem času in nevarnosti ponavljanja zgodovine.”