Umrl je slikar Marijan Tršar

LJUBLJANA > Tršar, rojen v Dolenjskih Toplicah, je najprej vpisal študij umetnostne zgodovine, nato pa prestopil na Akademijo za likovno umetnost (ALU) v Ljubljani, kjer je leta 1951 diplomiral pri profesorju Gojmirju A. Kosu in zatem končal še grafično specialko pri Božidarju Jakcu.

Član Skupine 53

Leta 1979 je postal redni profesor na ALU, istega leta je na beograjski univerzi končal magisterij iz umetnostne zgodovine. Kot član prve modernistične Skupine 53 je leta 1953 razstavljal v Moderni galeriji v Ljubljani, potem še v Beogradu in Zagrebu.

Sodeloval je na mnogih skupinskih razstavah in bienalih doma in na tujem ter imel več kot 50 samostojnih razstav. Kot umetnostni zgodovinar in teoretik pa je objavljal v revijah Sodobnost, Sinteza, Dialogi, za radio in televizijo pa je pripravljal problemske scenarije s področja likovne umetnosti.

Najprej grafika, potem olje in akvarel

Sprva se je posvečal predvsem grafiki, nato oljni tehniki in akvarelu. V slikarstvu in grafiki se je iz začetnega realizma, preko ekspresivnejših, analitično-kubističnih smeri povzpel do osebno oblikovnih rešitev in se po zgledih italijanske ter francoske moderne približal abstrakciji, ki ji je našel današnjo avtorsko razpoznavno poetiko. Izvedel je tudi več dekoracij v freski, zgrafitu in mozaiku.

Zanimala ga je teorija, kritika in literatura

V šestdesetih letih se je začel ukvarjati z likovno teorijo, kritiko in literaturo. Napisal je več knjig: potopisov, zgodb za otroke, likovnih razmišljanj, esejev, črtic in pesniško zbirko. Napisal je tudi več monografij slovenskih slikarjev in kiparjev. Je avtor prve monografske študije o slikarstvu Jožeta Tisnikarja (1972) in knjige Vasilij Kandinski - slikar in teoretik: Rojstvo abstraktne umetnosti (1997).

Za svoje delo je Tršar prejel številne nagrade, med njimi leta 1993 Jakopičevo nagrado, leta 1996 pa častni znak svobode RS.

Prva slikarska šola pri Jakcu

Tršar se je rodil v družino finančnega stražnika in se je že v mladosti posvetil umetnosti. Njegovo prvo delo je bila poslikava okna v kapeli topliške cerkve. Od leta 1937 do začetka vojne je obiskoval slikarsko šolo pri Božidarju Jakcu, ki mu je ocenjeval risbe in grafike ter mu svetoval, kako nadaljevati. V gimnaziji je z risbani opremil tudi knjigo pesmi Franceta Balantiča.

Trojna izkušnja taborišča

Maturiral je leta 1940, ob izbruhu druge svetovne vojne v Jugoslaviji pa se je aprila 1941 prostovoljno javil v kraljevo vojsko, s katero je poraz dočakal v Zagrebu.

Ustaši so ga skupaj s soborci internirali v taborišče v Zagrebu, kjer je prvič izkusil grozote taborišč. V ustaškem taborišču je preživel en dan, nato pa je bil izpuščen. Po vrnitvi iz taborišča se je vpisal v risarsko šolo k Francetu Goršetu.

Kasneje so ga Italijani internirali in ga zaprli v taborišče Gonars, kjer je ostal do italijanske kapitulacije. Med bivanjem v taborišču je grozote internacije upodobil v mnogih risbah in grafikah.

Rešen gotove smrti

Med bivanjem v taborišču v Teharjah ga je udbovski častnik Miran Tratnik rešil gotove smrti, ker je videl njegove slike iz Gonarsa in ga je dal premakniti iz barake C, ki je bila nekakšna “čakalnica” za likvidacije, v barako B. Po prestavitvi si je Tršar pridobil zaupanje paznikov tudi tako, da je portretiral vojake in tudi častnike.

STA

Marijan Tršar