Umrl je Vojc Sodnikar Ponis
Prepoznavnega umetnika s klobukom, brado in očali po Kopru ne bomo več srečevali, ostaja pa nam njegova umetnost. Po večletnem sobivanju z boleznijo je umrl kipar Vojc Sodnikar Ponis.
KOPER > Vojc Sodnikar Ponis se je leta 1959 rodil v Ljubljani in kiparstvo študiral v Parizu, polovico življenja, od leta 1989, pa je preživel v Kopru. Na Primorskem je veliko časa prebil že prej, se je v pogovoru za naš časopis spominjal letos spomladi, ob svoji zadnji razstavi Scultura / Skulptura v koprski palači Gravisi Buttorai, na sedežu italijanske skupnosti. “Odraščal sem v Piranu, kjer je mama delala na komunali, nono sem imel v Umagu, teto in strica v Trstu ... Še najmanj sem bil v Ljubljani, ki je nikoli nisem imel za dom. Tam smo rekli, da nam je najbolj všeč tabla za Koper. V Ljubljani sem bil forešt, tu sem bil forešt ...” je pripovedoval. Istra ga je sčasoma sprejela, on pa Istro: “Tu sem spoznal kamen. Prej sem delal čisto druge stvari, tu pa sem se popolnoma posvetil kamnu. To mi je najljubši material. Večini je kamen trd in hladen, meni pa je topel in mehek.”
Skulpture je domislil v domačem ateljeju v središču Kopra in tam manjše tudi ustvaril, medtem ko je večje klesal pred prijateljevo hišo v istrski vasi Puče. Pri sestri v Parecagu pa je zrasla že skoraj forma viva, je pripovedoval z nasmehom. In se zmračil, ko je beseda nanesla na previsoke davke, s katerimi država vztrajno škoduje domači umetnosti.
V njegovih rokah - delu s strojem se je izogibal - so se v umetnost razrasli marmor, apnenec, peščenjak, medenina, bazalt, vosek ... “Zdaj se ukvarjam z granitom, ki je zelo trd. Težja je naloga, bolj me zanima,” nam je pripovedoval še pred tremi meseci.
