Umrla je Milena Zupančič
V 80. letu starosti se je poslovila Milena Zupančič, ena najvidnejših osebnosti slovenskega gledališča, filma, radia in televizije.
Milena Zupančič
Foto: MpaMilena Zupančič, ena najvidnejših slovenskih gledaliških, filmskih in televizijskih igralk, se je rodila 18. decembra 1946 na Jesenicah. Otroštvo je preživela na Bohinjski Beli, gimnazijo pa je obiskovala na Jesenicah. Že v najstniških letih je vedela, da želi postati igralka, zato se je leta 1965 vpisala na igralski oddelek Akademije za igralsko umetnost v Ljubljani, današnje Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. Študirala je pri profesorju Vladimirju Juvanu, študij pa je leta 1969 zaključila z vlogo Claire v diplomski predstavi Služkinji Jeana Geneta.
Po diplomi je leta 1969 postala članica Mestnega gledališča ljubljanskega, kjer je v naslednjem desetletju ustvarila vrsto pomembnih gledaliških vlog in se hitro uveljavila kot ena vodilnih igralk svoje generacije. Leta 1979 je prestopila v SNG Drama Ljubljana. Med letoma 1985 in 1987 je bila članica Slovenskega mladinskega gledališča, v letih 1987 in 1988 je delovala kot svobodna umetnica, leta 1989 pa se je vrnila v ljubljansko Dramo, kjer je ostala do upokojitve. Ob svojem rednem angažmaju je gostovala tudi v številnih drugih slovenskih poklicnih gledališčih, v gledališčih na območju nekdanje Jugoslavije in pri neodvisnih produkcijah. Sčasoma je postala prvakinja ansambla ljubljanske Drame.
Zahtevne in raznolike gledališke vloge
Njena gledališka pot je zaznamovana z zahtevnimi in raznolikimi vlogami. Med njenimi zgodnjimi pomembnimi stvaritvami so bile Caetana v Hiengovem Osvajalcu, Zofija v Izgubljenem sinu, Blanche v Williamsovem Tramvaju poželenja in Francka v Cankarjevem Kralju na Betajnovi. Pozneje je med drugim ustvarila Lenko v Šeligovi Svatbi in Ano v Šeligovi Ani.
Za gledališko delo je prejela številna priznanja doma in v širšem jugoslovanskem prostoru. Med drugim je bila šestkrat nagrajena s Sterijevo nagrado, zaradi česar velja za eno najuspešnejših igralk tega festivala. Leta 1999 je prejela Borštnikov prstan, najvišje priznanje za igralske dosežke v slovenskem gledališču.
Ena osrednjih osebnosti slovenskega filma
Prodrla je tudi kot ena osrednjih osebnosti slovenskega filma. Filmsko je debitirala leta 1970 z vlogo študentke v filmu Oxygen režiserja Matjaža Klopčiča. S Klopčičem je sodelovala tudi pri nekaterih svojih najbolj znamenitih filmskih stvaritvah. Leta 1973 je v njegovem filmu Cvetje v jeseni zaigrala Meto, lik, ki je postal eden najbolj prepoznavnih ženskih likov slovenskega filma. Za svoje filmsko delo je na festivalu v Pulju prejela srebrno areno.
Leta 1976 je v filmu Idealist zaigrala Tončko Pretnar in za to vlogo prejela zlato areno za glavno žensko vlogo na puljskem filmskem festivalu. Istega leta je nastopila še v filmu Vdovstvo Karoline Žašler, prav tako v režiji Matjaža Klopčiča, v katerem je ustvarila naslovno vlogo Karoline Žašler. Za to stvaritev je leta 1977 prejela še eno zlato areno. Obe vlogi sta jo dokončno utrdili med najpomembnejšimi igralkami slovenskega in jugoslovanskega filma.
V več kot petih desetletjih igralskega ustvarjanja je nastopila v izjemno velikem številu filmskih in televizijskih projektov. Baza slovenskih filmov trenutno navaja 90 vpisov v njeni filmografiji, med njimi številne celovečerne filme, televizijske serije, kratke filme in druge avdiovizualne projekte. Med njenimi poznejšimi nastopi so bili med drugim Moj ata, socialistični kulak, Područje bez signala, Primeri inšpektorja Vrenka in Inhumanum: Umori na Slovenskem.
Številna domača in mednarodna priznanja
Za svoje umetniško delo je Milena Zupančič prejela številna najvišja domača in mednarodna priznanja. Leta 1993 je prejela Prešernovo nagrado za življenjsko delo oziroma za trajen prispevek k razvoju slovenske kulture. Leta 1999 je sledil Borštnikov prstan, leta 2015 pa naziv Igralec Evrope. Leta 2016 je prejela Bertovo nagrado za življenjsko delo na področju filmske igre in Zlati red za zasluge Republike Slovenije za svoj ustvarjalni opus na področju slovenske gledališke in filmske umetnosti ter zavzeto delovanje za kulturo solidarnosti. Leta 2019 je prejela nagrado za življenjsko delo na področju filma na Festivalu jugovzhodnoevropskega filma v Parizu, leta 2021 nagrado Aleksandra Lifke za izjemen prispevek k evropski kinematografiji, leta 2022 pa Badjurovo nagrado za življenjsko delo na področju filmske ustvarjalnosti.
Leta 2025 je prejela odličje Marija Vera za življenjsko delo, nagrado Ita Rina za življenjsko delo na področju avdiovizualne umetnosti ter postala častna meščanka Ljubljane.
Leta 2023 je bila Milena Zupančič razglašena tudi za Slovenko leta 2022.
V zadnjih letih se je spopadala z rakom.