Upokojenci so spet razgrajali v šoli
“Vem, da danes bo srečen dan ...” je prepeval Tomaž Domicelj, svojo klasiko prepletel z Beethovnovo Odo radosti in tako pričel prav poseben koncert: v družbi prijateljev in sošolk se je vrnil na svojo gimnazijo, Šubičko, kjer je prvič nastopil pred davnimi 51 leti.
LJUBLJANA > Po uvodnem pozdravu so se Tomažu Domicelju na odru pridružili stari tovariši in skupaj so krenili v instrumentale britanske skupine The Shadows, kakor že pred pol stoletja. Pridružil se jim je še Lado Leskovar in Belafontejevo Day-O (The Banana Boat Song) prelil v Poslednji vlak. Iz Domiceljeve prve skupine Helioni sta se oglasila Jernej Jung in Janez Bončina - Benč; s prvim je gostitelj zapel My Bonnie in I Saw Her Standing There neumrljivih Beatlov, z drugim pa eksplozivno House of the Rising Sun. Na odru so se zvrstili še Projekt Triglav, EMŠO Blues Band, kitarist Pavle Kavec, basist Čarli Novak, bobnar Boba Bračko ... Zarohnela sta surova bluesa Gospod direktor in Špricer blues, pa stari Dust My Broom Roberta Johnsona, vrstile so se klasike Hondoidi, Kamionar, Življenje je lepo, Jamajka, Kam so šle vse rožice, Ker te nima rad, Dylanova Forever Young, poslovenjena v Za vedno mlad ... Še posebej gromko je zadonela jedka oda pevčevi generaciji Letnik '48, skozi katero je Domicelja pospremil bobnar Drago Gajo, kakor že v studiu pred 37 leti. Manjkati kajpada ni smela niti Domiceljeva najslavnejša - in že zdavnaj ponarodela - Slovenskega naroda sin, svojima Irenama - nekdanji in sedanji - pa je kantavtor zapel Irena, lahko noč, prepesnitev stare Leadbellyjeve pesmi. Zabavo je po debelih dveh urah razposajeno zaokrožila skupinska Moj dom je Lublana, udomačen hit benda Lynyrd Skynyrd Sweet Home Alabama.
Prvi koncert je bil za povabljene, petkova repriza pa bo odprta za javnost. AG
