Usoda dveh obrazov
Ko se je Brina Svit prvič odpravila v Argentino, jo je zanimal zgolj tango. Seveda je vedela, da tam živi veliko Slovencev. Slabih Slovencev, kot jim je rekla takrat. Ko ji je umrla mama, se je v pisateljici odprlo vprašanje identitete - ta prvi, a pomemben korak jo je pripeljal do knjige Slovenski obraz.
KOPER > Obraz umirajoče matere je v Brini Svit sprožil vprašanje, kaj je, kdo je in razmišljanje, da se tisto, kar človek je, vidi na njegovem obrazu. Obraz argentinskih Slovencev jo je začel zanimati, ko je med enim od obiskov Buenos Airesa po naključju sedla v taksi Roka Finka, ki je postal njen Vergil, vodnik po svetu ljudi, katerih slika je bila zanjo dotlej črno-bela. Za hčer partizana niso mogli biti drugega kot izdajalci, kolaboranti. A kot je nekje zapisal Jung - če česa nočeš videti, ti usoda to pripelje pred nos. In ko je v taksiju poslušala pripoved o Rokovih starih starših, jo je prešinilo, da so to neverjetne zgodbe in da ima “s temi Slovenci pravzaprav veliko skupnega. Pa ne v smislu politike ali ideologije, marveč dvojne identitete.”
Slovenski obraz - izšel je pri Cankarjevi založbi, opremljen pa je z avtoričinimi fotografijami sogovornikov - ni roman, ni fikcija. Je križanec med esejem, pričevalsko in biografsko literaturo.
Tako kot zadnjih šest knjig, je Brina Svit tudi Slovenski obraz najprej napisala v francoščini, potem jo je, kot pravi sama, napisala še enkrat - v slovenščini. Kot je pred dnevi povedala Andražu Gombaču na predstavitvi v Domu knjige, je želela Francozom razložiti, kdo so partizani, kdo domobranci, zakaj so morali Primorci med obema vojnama zapustiti domovino ... In ta “pedagoški ton” je obdržala tudi pri slovenski različici. Med pisanjem je v Buenos Aires odpotovala dvakrat. Srečevala se je z zelo različnimi sogovorniki - v trdnjavi politične emigracije je spoznala Toneta Mizerita, govorila z mlado pesnico Julio Sarachu, ki je v argentinščino prevedla pesmi Simona Gregorčiča, se družila z Andrejem Reparjem, sinom očeta, ki je bil po neumnem domobranec, sam pa je strasten levičar ... Posebno vlogo v Slovenskem obrazu pa ima Witold Gombrowicz. Poljski pisatelj, neke vrste pisateljičin alter ego, je po tem, ko je prišel v Argentino, naredil vse, da bi se otresel nacionalne identitete. Slovenci v Argentini se trudijo, da bi jo obdržali ... A ključno sporočilo knjige se - tako pisateljica - skriva v spraševanju, kako biti zvest svojemu izvoru, ki ni nujno samo eden, ne da bi izdal samega sebe. MI
