Ustvarjalnost, ki navdihuje novo
Več kot eden je naslov nenavadne razstave v solkanski galeriji Dimenzija napredka, ki sicer v osrčje postavlja dela prepoznavnega ustvarjalca Damijana Kracine, a obenem prikazuje, kako so njegova dela navdahnila ustvarjalnost drugih.
SOLKAN > “Razstava je sestavljena iz umetnikovih znanih stvaritev, ki smo jih postavili v nove kontekste. Prisoten je njegov Veliki blatar in projekt Galapagos, ki sta ga ustvarila z Vladimijem Lebnom, tu je Pisuar (Slon z zlomljeno roko), pa Kačji pastir ... Same velike zgodbe iz Kracinovega umetniškega repertoarja,” pravi kustosinja razstave Klavdija Figelj, ki je tudi sodelavka našega kulturnega uredništva.
Že naslov razstave Več kot eden govori o tem, da nimamo opraviti samo z deli Damijana Kracine, ampak se ustvarjalec tokrat predstavlja s kolegi, ki so ob njegovem delu samoiniciativno ustvarili svoja.
“Ideja je nastala iz dejstva, da ima veliko mojih del svoje življenje tudi po tem, ko so bila narejena. Kot kipar ustvarim nekaj v ateljeju in načeloma se pri tem ustavi. Všeč mi je bilo, da so nekatere skulpture druge zmotivirale, da so nekaj ustvarili, da je iz mojega vzklilo drugo, povsem samostojno umetniško delo,” pojasnjuje Damijan Kracina.
Teja Hvala je, denimo, napisala znanstveno fantastični spis o velikem blatarju, izmišljeni Kracinovi kreaturi-skulpturi, in tudi scenarij za tv dnevnik, ki ju oba predstavlja v galeriji. Fotograf Matevž Paternoster je posnel fotografijo Damijana Kracine, ki si je oprtal ogromno krilo kačjega pastirja in se soočil s pogledom hčerke. Jani Pirnat pa je na Kracinov Pisuar (Slon z zlomljeno roko) napisal radijsko igro, naslovljeno Marn nemaren (Pisoar z rogovi in drugi projekti), ki so jo odigrali Ivan Jakac, Ajda Toman in Rok Kunaver, za zvočno podobo je poskrbel Sašo Kalan, v eni od vlog pa se znajde nenavadna Kracinova kreatura, ki ni več zgolj kip, temveč zdaj tudi radijski lik.
Figljeva posebej poudarja delo Živalski mrtvaški ples (na zgornji fotografiji). V dimenzijah znamenitega hrastoveljskega ga je na sedmih metrih dolžine naslikala Katarina Toman Kracina v sodelovanju z Društvom za domače raziskave, katerega eden od ustanoviteljev in dejavnih članov je tudi Kracina. “Živalski mrtvaški ples namesto ljudi, ki jih v smrt vodijo okostnjaki, vključuje živali, posvečen pa je vsem živalim, ki so poginile kot žrtve v prvi svetovni vojni. Zato so ga naslikali na šotorsko krilo, v galeriji Dimenzija napredka se za njegovim hrbtom pnejo Sabotin, Sveta gora, Škabrijel, sama vojna prizorišča in morišča izpred stotih let,” razmišlja kustosinja in dodaja, da so sliko prvič predstavili 24. avgusta v koči na sedlu pod vrhom Mangarta, v dolini pa je na ogled prvič. MAJA PERTIČ GOMBAČ
