Katja Smerdu: V bran naravi in življenju, ki ju sodobni človek vse bolj ogroža

“Mislim, da smo na robu katastrofe, na robu zloma,” ni nič kaj optimistična Katja Smerdu. “Življenje na Zemlji bo sicer obstalo, človeški vrsti ter nekaterim rastlinskim in živalskim vrstam pa se ne piše nič dobrega. Naše početje je neprimerno. Upam, da bom svojemu otroku uspela predati ljubezen, ki jo sama čutim do narave, in z njo povezane vrednote. Živimo v čudnem svetu in zavedati se moramo, da se vse, kar negativnega storimo naravi, vrne v še večji meri.”

Etika, ki nas skozi sublimno zapelje
v estetiko

Njen ustvarjalni svet je tesno povezan z razmišljanjem o medsebojni odvisnosti vseh živih bitij. To poudarjajo tudi tri grafične kaligrafije oziroma, kot jim pravi sama, “pisanice”, sestavljene iz besed solidarnost, empatija in identiteta. “Ljudje smo socialna bitja, a smisel je, da delujemo v enosti in skupnosti, saj sami zase ne moremo preživeti. Skrb za sočloveka in pomoč drugemu sta nujno potrebni, za razliko od medsebojne tekmovalnosti, ki nam jo privzgajajo že od rosnih let,” meni umetnica.

Katja Smerdu v tehnično izpopolnjenem likovnem jeziku raziskuje odnose med ljudmi, živalmi in rastlinami ter gledalca vodi od etičnega premisleka k estetskemu doživetju.

Foto: Petra Vidrih

Da je prav povezanost med živimi bitji osrednja nit njenega ustvarjanja, ugotavlja tudi likovni kritik Dejan Mehmedovič. Po njegovih besedah je Katja Smerdu že vrsto let predana prepoznavni osebni ikonografiji, ki se skoraj vedno vrača v polje izvirnega naravnega okolja. V tehnično izpopolnjenem likovnem jeziku raziskuje odnose med ljudmi, živalmi in rastlinami ter gledalca vodi od etičnega premisleka k estetskemu doživetju.

Živali niso zgolj motiv

Posebnost njenega kiparskega opusa je žična pletenina, ki je postala zaščitni znak njenega ustvarjanja. Čeprav gre za razmeroma sodobno kiparsko tehniko, njene skulpture s prefinjeno izdelavo vzbujajo občutek lahkotnosti in celo spominjajo na tradicionalna realistično zasnovana dela v kamnu ali bronu. Živalske figure so prepoznavne, izrazno prepričljive in hkrati skrivnostne.

Pomemben del razstave predstavljajo tudi risbe, ustvarjene s tušem in rapidografom. Na njih se pojavljajo zajci, volkovi, jeleni, sove in druga bitja, upodobljena z izjemno natančnostjo. Mehmedovič meni, da živali na teh risbah niso zgolj motiv, temveč nosilke psihološke intence. “Gledajo nas, nas opazujejo. Mi gledamo njih. Kako se vidimo?” se sprašuje kritik in dodaja, da umetničina dela vztrajno opozarjajo na subtilno in pretanjeno povezanost med ljudmi, živalmi in rastlinami.

Posebej izpostavlja tudi tehnično dovršenost njenega dela. Neštete linije, pikice in drobne poteze rapidografa ustvarjajo risbe skoraj fotografske natančnosti, medtem ko nepregledna mreža žične strukture gradi skulpture izrazite sugestivne moči. Celota tako deluje kot obsežno omrežje odnosov, ki povezuje zgodovinske, biološke in eksistencialne razsežnosti življenja.

Katja Smerdu je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, nato pa pri prof. Matjažu Počivavšku in prof. dr. Igorju Škamperletu z odliko končala še magistrski študij. Danes živi razpeta med Strunjanom in italijansko deželo Molise, od koder prihaja njen mož, akademski slikar Paride di Stefano. •