Vid Karlovšek: “V času, v kakršnem živimo, si ne predstavljam pisati veselih pesmic”
Jenkova nagrada je letos našla svojo pot v Koper. Natančneje, v roke Vida Karlovška, sicer novinarja TV Koper-Capodistria, ki je letos pri Literarnem društvu IA izdal svoj pesniški prvenec Destrukcije. Jenkovo nagrado Društvo slovenskih pisateljev podeljuje za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let. Kot je zapisala žirija, Destrukcije izstopajo kot ena najbolj samosvojih in sodobno zvenečih pesniških knjig zadnjega časa. Ob tej priložnosti smo nekaj besed izmenjali tudi z nagrajencem.
Koprčan Vid Karlovšek je za svoj pesniški prvenec prejel Jenkovo nagrado.
Foto: Tinkara Zupan/staVid, najprej čestitke za nagrado tudi v imenu kulturnega uredništva Primorskih novic. Kakšni so občutki?
“Ob prejemu nagrade sem zares počaščen. Iskreno nisem pričakoval niti nominacije za to nagrado, kaj šele zmage. Jenkova nagrada velja za najpomembnejšo nagrado za poezijo pri nas, zato sem še toliko bolj počaščen, da je žirija v moji poeziji prepoznala kakovost.”
Nagrado po navadi prejmejo pripadniki starejših generacij. Je tvoja zmaga morda signal, da se “center moči” v literaturi nagiba k mladim?
“Absolutno drži, da so tovrstne stanovske nagrade ponavadi 'rezervirane' za velika, eminentna, preverjena imena. Zato sem bil resnično prijetno presenečen, da sem bil izbran in prepoznan. Mlajši, manj uveljavljeni avtorji, so velikokrat prezrti in spregledani, zlasti v uveljavljenih krogih - zato upam, da moja zmaga odpira vrata tudi za druge mlade avtorje.”
Destrukcije so nastajale več let. Kakšen je bil tvoj osebni proces za nastankom in kako se je spremenilo tvoje dojemanje sveta, sebe in poezije?
“V Destrukcijah so zbrane vse pesmi, ki sem jih kadarkoli napisal; obsegajo obdobje približno sedmih let. Nisem produktiven pesnik, včasih tudi po celo leto nisem sposoben napisati ničesar kvalitetnega. Potem pa pridejo obdobja produktivnosti. Sem tudi izjemno velik perfekcionist in s pesmijo zlepa nisem zadovoljen, dokler vsaka beseda ne stoji na svojem mestu. Moja urednica, pesniška kolegica in dramaturginja Urša Majcen, pa je postavila vrstni red pesmi in našla izjemen dramaturški lok.”
Kaj si želiš, da bi bralec odnesel od Destrukcij, tudi če v njih ne prepozna svojih lastnih izkušenj?
“Kot avtor svojim bralcem ne želim vsiljevati lastnih interpretacij posameznih besedil - pomembno mi je, da vsakdo v njih najde nekaj svojega, nekaj zase. Tudi zato pri pisanju stremim k čim večji univerzalnosti. Če pa si drznem izraziti eno željo - želim si, da bralci v moji zbirki ne bi prepoznali samo temačnosti in črnine. Gre namreč za, vsaj po mojem mnenju, zelo optimistično zbirko.”
Kaj je trenutno najbolj destruktivnega v slovenski družbi ... in kulturi?
“Vsaka umetnost, tudi poezija, je odraz časa in prostora, v katerem je nastala. V času, v kakršnem živimo, si ne predstavljam pisati veselih pesmic. V času izkoriščevalskega kapitalizma, vojn, genocidov in čedalje bolj grozečega neofašizma je umetnost nujna. In nepogrešljiva.” •