V četrtek, petek in soboto premiera Grenkih sadežev pravice
Ansambel SNG Nova Gorica bo v četrtek ob 20. uri odigral premiero Jesihovih Grenkih sadežev pravice. Pravzaprav bodo premiere kar tri, torej še v petek in v soboto. Razlog? To bo prva predstava na novem malem odru.
NOVA GORICA> Grenke sadeže pravice, prvo dramsko delo sodobnega slovenskega pesnika, dramatika in prevajalca Milana Jesiha, so prvič uprizorili leta 1974 v eksperimentalnem gledališču Glej. V takratno slovensko dramatiko je vnesla svežino, saj je sestavljena iz 58 prizorov, ki “svobodno” prehajajo eden v drugega. Delo nima klasične dramske strukture, zapleta, konflikta, vrha, razpleta, dinamiko ustvarja z zaporedjem izjav, pogovorov iz vsakdanjega življenja, med seboj večkrat kontrastnih, nesmiselnih in bolj ali manj nepovezanih. Jesihu je glavni izrazni element jezik, od nižjega pogovornega, narečij, slengov do strogo knjižnega.
“Grenke sadeže pravice, prakomedijo, sem izbrala, ker gre za slovensko besedilo, legendarni tekst, ki pa po krivici ni bil večkrat uprizorjen. Čeprav je bil napisan leta 1974, v drugačnem času, v sebi nosi poudarke, diagnoze, poetiko, ki je aktualna. Kdo smo, kje smo in kam gremo. Komika, igra besed, poezije so zelo odprte stvari. In zato zelo zahtevne,” meni umetniška vodja SNG Ira Ratej.
Premiero Grenkih sadežev pravice bodo ta teden odigrali trikrat - v četrtek, petek in soboto. V petek, 15 minut pred predstavo, bodo malo dvorano tudi uradno odprli, osrednja gostja bo ministrica za kulturo Majda Širca.
Drobni prizori se prelivajo od tega, kako švercamo, trkamo na vrata, kako se gremo revolucijo, kakšna nora naključja se dogajajo, kako zanosimo, kako ne bomo presegli plana, kako radi poslušamo Rahmaninova, kako smo minljivi, kako nam nič ne manjka, kako smo že po spomladanski modi, kako OZN predsedujejo ženske, kako bogat narod smo, ko nas žaklji ne morejo pregovoriti, kako nam nočejo izstaviti soglasja … Čisti ludizmi. Ni naključje, da delo režira Andrej Jus, režiser mlajše generacije, ki se posveča igralcu, njegovi notranji in zunanji razigranosti. “Prizori so med seboj nepovezani, ni didaskalij, napotkov pisca. To omogoča veliko svobodo, a tudi veliko odgovornost,” pravi Jus in dodaja: “Ta norost, to poigravanje v tekstu je enako kot igralska norost, ki je motor ustvarjalnosti igralca.” Tekst je bil napisan pred štirimi desetletji, ko je bilo dokaj jasno zapovedano, kaj se sme in česa ne, zato je bilo na nek način laže zabadati puščice. Danes ni sistema, ki bi stvari tako eksplicitno prepovedoval, s katerim bi se poigravali na tak način, danes je dovoljeno vse. “Zato sem se vrnil k izhodišču igralske norosti, kreativnosti, sproščenosti,” pojasnjuje Jus in pohvali igralsko zasedbo.
Igralci Ana Facchini, Arna Hadžialjević, Peter Harl in Kristijan Guček se strinjajo. “Poiskati moraš nek vzgib v sebi, bolj kot končni produkt je pomemben način dela, poigravanje,” meni Guček. “Želela bi, da se ta trend ohranja. Predstava je zahtevnejša za publiko, a je prav, da širimo obzorja in publiki ponudimo manj konvencionalno delo,” ga dopolnjuje Ana Facchini.
Predstavo sooblikujejo še dramaturg Andrej Zupanec, svetovalka za jezik Alida Bevk, scenografinja in kostumografinja Jasna Vastl, avtor glasbe Branko Rožman in oblikovalec luči Samo Oblokar.
MM