V četrtek premiera Ibsenovega Sovražnika ljudstva

NOVA GORICA>“Ibsen se v Sovražniku ljudstva sprašuje o dilemi, ki obstaja še danes: kaj lahko dosežeš, če si sam proti vsem,” pravi umetniška vodja SNG Ira Ratej. “Besedilo se dotika štirih najbolj perečih točk: ekologije, ekonomije, politike in delovanja medijev, pa tudi vprašanja družine. Uprizoritev se pne od najbolj intimnega do posameznika kot družbenega in političnega bitja,” pojasnjuje.

Osredji lik, dr. Tomas Stockmann, si v malem mestu zamisli postavitev kopališča, ki bo prineslo družbi razcvet in glavni vir dohodkov, razvoja. Toda sredi zanosnega pričakovanja zgodbe o uspehu odkrije, da je voda v kopališču zastrupljena, “kužna jama”. Prepričan, da mora o tem obvestiti javnost in da ga bo ta podprla, se spusti v boj z oblastniki za pitno vodo, čisto okolje in poštenost do zdraviliških gostov ... Njegov brat, ambiciozni župan, pa v odkritju vidi nekaj povsem drugega - (pre)velike stroške, ki bi jih terjala obnova, in predvsem zelo veliko verjetnost, da bodo bajni zaslužki šli lepo k vragu.

In meščani, ljudstvo, javno mnenje? Čeprav Stockmann naivno verjame, da ga novinarji in javnost (strnjena večina) podpirajo, ti, spričo napovedanih finančnih in drugih posledic, kmalu obrnejo ploščo. Ljudstvo se obrne proti njemu, ga namesto za rešitelja izglasujejo za sovražnika ljudstva.

Ekonomski interesi, mediji, ekologija, (morda preveč) idealističen posameznik v boju s konformistično množico ... Zveni znano? Aktualno? “Brezobzirnost tajkunstva, kapitalizma ... Naše hrepenenje se je izrodilo v gnus. Je slika umazanih stvari, ki se danes dogajajo v slovenski in svetovni, politiki, družbi,” režiser Dušan Mlakar potegne vzporednico Ibsena s Cankarjem: “Kaj vse sta pisala in napadala, mi pa se iz tega nismo naučili ničesar. Postali smo le še bolj pohlepni, nesramni, skorumpirani. Ne ljudje na sploh, ampak tisti, ki bi morali bolj altruistično gledati na ljudi.”

Predstavo so v SNG aktualizirali, saj imajo pojmi, kot na primer množica, tisk, liberalizem, danes drugačen pomen. A, podobno kot pri Cankarju, osnovna dilema ostaja enaka: ko liberalen, svobodomiseln duh trči ob moč prilagodljive množice, ob tiranijo večine, ki se obrača po vetru, se bodisi ukloni bodisi plača visoko ceno, da ohrani lastno prepričanje.

V naslovni vlogi dr. Tomasa Stockmanna bo nastopil gost v SNG Branko Šturbej, ob njem pa še Helena Peršuh (gospa Stockmann), gostja v SNG Nina Rakovec (njuna hči Petra), Radoš Bolčina (Tomasov brat, župan Peter Stockmann), Ivo Barišič (krušni oče gospe Stockmann Morten Kiil), Gorazd Jakomini (urednik Ljudskega glasnika Hovstad), Miha Nemec (novinar Billing), Jože Hrovat (kapitan Horster), Milan Vodopivec (tiska Aslaksen) in Branko Ličen (pijanec). Režiser Dušan Mlakar je z lektorjem Srečkom Fišerjem in dramaturginjo Ano Kržišnik tudi priredil prevod Marije Zlatnar Moe. Scenografija je delo Sanje Jurca Avci, kostumi Jerneje Jambrek, glasba Mirka Vuksanovića. Luči oblikuje Samo Oblokar, scenografinji pa asistira Benjamin Hafner.

MITJA MARUSSIG