V dvajsetih sezonah akcije Primorci beremo “zaužili” več kot 140.000 knjig

Kultura
, posodobljeno: 19. 11. 2026, 4:55

Primorska bralna značka za odrasle, kot pogosto pravimo projektu Primorci beremo, praznuje letos 20. izvedbo, na kateri je 1233 bralk in bralcev v primorskih knjižnicah na obeh straneh meje, kot so sporočili, tokrat prebralo 9255 slovenskih del, od prve akcije leta 2007 pa več kot 140.000. A pomembnejše kot številke so številni dogodki, na katerih se bralci srečajo z ustvarjalci in s katerimi v Tednu slovenskih splošnih knjižnic sklepajo letošnjo bralno sezono. Med letošnjimi najbolj branimi je tudi roman Irene Svetek, ki je nad primorsko bralno akcijo navdušena.

V dvajsetih sezonah akcije Primorci beremo “zaužili” več kot 140.000 knjig

Med knjižnicami, ki sodelujejo pri projektu Primorci beremo, je tudi Narodna in študijska knjižnica v Trstu, ki skrbi tudi za najmlajše bralce, letošnjo jubilejno sezono pa so v torek sklenili z gostovanjem pisatelja Avgusta Demšarja.

Foto: Arhiv NŠk

PRIMORSKA > Kot so zapisali v svojem sklepnem sporočilu, bralni projekt Primorci beremo od leta 2007 povezuje bralce, knjižnice in slovenske literarne ustvarjalce na Primorskem ter v slovenskem zamejstvu v Italiji. Projekt je nastal tudi, da bi spodbudil branje slovenske književnosti ter povezali knjižnice in bralce na obeh straneh slovensko-italijanske meje: “S skupnim izborom knjig, z bralnimi priporočili in srečanji z avtorji približuje domačo literaturo širšemu krogu ljudi ter prispeva k razvijanju bralne kulture in ohranjanju slovenskega jezika.”

Vez med bralci, ustvarjalci in knjižnicami

V njem sodelujejo Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin, Mestna knjižnica Izola, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, Mestna knjižnica in čitalnica Idrija, Lavričeva knjižnica Ajdovščina, Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica, Narodna in študijska knjižnica Trst s Slovensko knjižnico Damirja Feigla v Gorici, Mestna knjižnica Piran, Mestna knjižnica Postojna in Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica, ki se jim pri izvajanju projekta pridružujejo tudi knjižnice na Opčinah, v Dolini, Miljah, Nabrežini, Saležu, Doberdobu in Sovodnjah ob Soči. “Čezmejno sodelovanje je ena osrednjih značilnosti projekta, ki s slovensko knjigo povezuje različne kraje in generacije ter krepi kulturne vezi v skupnem slovenskem prostoru,” so prepričani v knjižnicah, kjer je v Tednu slovenskih splošnih knjižnic gostijo tudi številne sklepne prireditve s podelitvami priznanj.

Podatki so osupljivi: v vseh dvajsetih sezonah je sodelovalo 18.553 bralk in bralcev, ki so skupaj prebrali 140.531 knjig slovenskih avtoric in avtorjev. “Rezultati odražajo vztrajno delo sodelujočih knjižnic in zanimanje bralcev za slovensko literaturo,” so poudarili v sodelujočih knjižnicah, kjer spodbujajo tudi “poseganje po različnih literarnih zvrsteh in odkrivanje avtorjev, ki jih bralci sicer morda ne bi izbrali”.

Tudi tokratno sezono so tradicionalno začeli 23. aprila, na svetovni dan knjige, do 6. novembra je pet proznih del in eno pesniško zbirko izmed 87 izbranih naslovov različnih literarnih zvrsti in žanrov prebralo 1044 bralk in bralcev od 1233 prijavljenih.

Bralna kultura se nadaljuje po zadnji strani

Med najbolj branimi naslovi letošnje sezone so bili roman Tam, kjer plešejo tulipani Irene Svetek, roman Kako pokopati mamo, ki je še živa? Nadje Ebner, avtobiografija z izborom pesmi Kriško kraške Miroslava Košute in Pesmi Dragotina Ketteja.

Za mnenje smo ob jubilejni sezoni poklicali priljubljeno in nagrajeno avtorico kriminalk Ireno Svetek, ki projekt, kot je povedala, zelo podpira, ker “bralno kulturo gradi tam, kjer dejansko živi - in to je med ljudmi”: “Branje je sicer intimna izkušnja, po drugi strani pa pogovor o prebranem odpira drugačne poglede in pogosto poglobi tudi naše lastno razumevanje knjige.” Na srečanjih v okviru projekta je že večkrat gostovala in vedno znova je začutila, kako pomemben je prostor, v katerem ima literatura svoje mesto: “Bralna kultura potrebuje takšno vztrajno pozornost, kar pomeni, da potrebuje priložnosti, da se pogovor o njej nadaljuje tudi po zadnji prebrani strani. Zelo me veseli, da je bil moj roman Tam, kjer plešejo tulipani letos med najbolj branimi. Zame je smisel pisanja prav v tem, da besedilo doseže drugega in v njem zaživi po svoje. In ta sicer precej abstraktna misel ravno ob srečanjih z bralci postane nekaj osebnega, zato sem vesela, da sem del te zgodbe.”

Od Ferija Lainščka do Mojce Fatur

In kje se lahko bralci te dni še udeležijo srečanj z avtorji? Po torkovem srečanju z Avgustom Demšarjem v tržaški Narodni in študijski knjižnici v Trstu in včerajšnjem literarno-glasbenem večer ob Kosovelovi obletnici z Matejo Kralj, skrbnico Kosovelove sobe in domačije v Tomaju in dramskin igralecem Rafaelom Vončina v Mestni knjižnici Postojna bo največ dogodkov prav danes. V Osrednji knjižnici Srečka Vilharja Koper se bo ob 18. uri Alenka Penjak pogovarjala z bratoma in pisateljema Borisom in Igorjem Karlovškom, v Mestni knjižnici Izola se bo ob 19. uri Erika Gregorič pogovarjala z Mojco Fatur, v Knjižnici Makse Samsa v Ilirski Bistrico se bo ob 18.30 s prof. dr. Uroš Ahčan o knjigi Skalpel pogovarjala novinarka in pisateljica Vesna Milek, prav tako ob 18.30 bo Lavričeva knjižnica pogovorno-glasbeni večer s pisateljem Ferijem Lainščkom in Ditko priredila v Dvorani prve slovenske vlade, v knjižnici v Luciji pa bodo akcijo sklenili v družbi Martina Goloba. Nekaj sklepnih srečanj pa bo še v decembru: 2. decembra bo v Mestna knjižnica in čitalnica Idrija gostila Nika Škrleca. 3. decembra bo v Knjižnica Cirila Kosmača v Tolminu potopisno predavanje in predstavitev knjige Alena Steržaja Gora ni zadeta: zadet je, kdor gre gor. 10. decembra pa bo v Goriški knjižnica Franceta Bevka gostja Tanja Žagar. Goriška knjižnica bo gostila tudi skupno prireditev s Slovensko knjižnico Damirja Feigla v Gorici, a bodo datum dogodka še sporočili.

Morda velja na koncu še spomniti, da v mnogih knjižnicah v prazničnem tednu nove članice in člane vpisujejo brezplačno.