V hladu večernih sap se zvok in vonj vrtita

KOPER>Nelfi Paliska, ki sicer poučuje klavir in korepetira na Glasbeni šoli Koper in podružnici Izola, je prijetno presenetil že lani oktobra z multimedijskim večerom ob 200-letnici rojstva Franza Liszta. Na tokratnem poklonu francoskemu velikanu glasbenega impresionizma je uporabil moč filma in podobe ter ju združil z glasbo v živo. S svojo kreativno (in raziskovalno) žilico namreč poskuša oblikovati izvirne projekte, s katerimi bi v prostore glasbene šole vnašal svež veter.

V uvodnem delu dogodka, ki ga je nedavno pripravil v dvorani koprske Glasbene šole, je s skrbno izbranimi podatki zajel bistvene dejavnike obdobja La belle epoque in postavil Debussyjevo ustvarjanje v kontekst časa in prostora. Kdor se z radovednostjo predaja glasbi, je lahko razumel velik premik v razumevanju glasbenega izražanja, ki se je zgodil z Debussyjem. Paliska je za približevanje čudovite glasbe, ki te popelje v sanjski in mehak svet, in njenih nekoliko dražečih harmonij, ki ne stojijo, temveč lebdijo in plavajo v prostoru, uporabil moč filma in podobe in ju domiselno združil s svojimi interpretacijami tehtnega izbora skladb. Nedvomno je tako glasbeno podajanje za poslušalce, pa naj bodo ti učenci glasbe ali pa širša publika, veliko zanimivejše.

Hudomušna nota in smisel za režijski prijem Nelfija Paliske pa sta ustvarila tudi prijetno razpoloženje. Čeprav Paliska ni vrhunski virtuoz, čeprav mu tehnično zahtevnejše skladbe predstavljajo velik zalogaj, ki mu ni vedno kos, pa nas toliko bolj s svojo zavzeto igro prepriča v počasnejših, razmišljujočih skladbah. Izolski glasbenik namreč pri svojem podajanju izžareva veliko občudovanje glasbenega dela, in ga na tak način tudi predaja občinstvu: zavzeto, srčno, predano, nesebično. Ob tem spretno uporabi vse možnosti multimedijske tehnologije, jih zgledno dozira in tako ustvari vzorčen spominski večer, kako se lahko tudi z vedrino in duhovitostjo obeleži nekega ustvarjalca.

Pestro zakladnico zbranega gradiva (slikovnega, filmskega, zvočnega), že videnega in znanega, a na novo stkanega, je prepletel s simpatičnim avtorskim videom, z vezno besedo pripovedovalke Leje Lustigar, izčrpnim koncertom listom, in naboru znanih skladb (iz štiriindvajsetih Preludijev, objavljenih v dveh zvezkih) dodal tudi novost - kratek preludij z naslovom Les soirs illuminés par l'ardeur du charbon (Večeri, osvetljeni z gorečim premogom), verjetno zadnje klavirsko delo Debussyja, ki je bilo objavljeno šele leta 2004 v Parizu in je na koprskem večeru doživelo prvo slovensko izvedbo.

V zaključni točki, v izvedbi miniature za klavir štiriročno z naslovom En bateau (V čolnu) se je protagonistu večera pridružil še njegov učenec, mladi pianist Peter Loboda, oblečen v mornarja, ki je zelo simbolično še enkrat izpostavil občudovani element francoskega mojstra glasbenega slikanja. Debussyju je bila namreč voda s svojimi neprestano spreminjajočimi se obrazi, barvami in razpoloženji neizčrpen vir navdiha.

Eden od ciljev izobrazbe v glasbeni šoli je prav gotovo tudi poznavanje evropske glasbene dediščine. Didaktična glasbena literatura ima svojo vrednost, veliko pomembneje pa je, da se učenci redno srečujejo z umetniškimi deli. In če so ti posredovani na način, kot nam ga je predstavil Nelfi Paliska, lahko izzovejo globlji vtis pri poslušalcu. Zato bi si njegovi projekti zagotovo zaslužili nekoliko več posluha in zaslužili tudi še kakšno ponovitev za učence.

TATJANA GREGORIČ (Radio Koper)