V iskanju skrivnostnega izdelovalca
V jubilejnem letu, ko mineva 320 let od rojstva Giuseppeja Tartinija, so se v Pomorskem muzeju odločili posebej posvetiti najvrednejši skladateljevi dediščini, ki jo hranijo v mestu - Tartinijevi violini.
PIRAN> Piran je tako pred dnevi obiskal Bruce Carlson iz Cremone, ki je med drugim tudi skrbnik slovite Paganinijeve violine. Carlson bo izdelal ekspertizo o Tartinijevi violini in ocenil njeno materialno vrednost, čeprav ob tem poudarja, da je zgodovinska vrednost tega instrumenta neprecenlji-va. V svetu je namreč le nekaj instrumentov, za katere je jasno, da so pripadali vrhunskim skladateljem.
Predvčerajšnjega srečanja v Tartinijevi hiši z mojstrom Carlsonom sta se udeležila tudi muzikologa Danilo Perfumo in Margherita Canale, ob tej priložnosti pa je na Tartinijevo violino zaigral Črtomir Šiškovič. Violinist iz Trsta je predstavil tudi novo ploščo, na kateri je zbral precej Tartinijevih sonat za violino solo, izdal pa jo je pri založbi Dynamic. “Vesel sem, da je to violino končno vzel v roke pravi znanstvenik, strokovnjak, ki jo bo počasi in skrbno preštudiral, če pa bo imel še kakšne dvome, se bo obrnil na Charlesa Bearea, ki je najbolj znan poznavalec teh instrumentov v svetu. Tako bosta violino skupaj pregledala in preštudirala dva največja strokovnjaka, boljših v svetu ni. In kar bosta onadva izsledila, bo zagotovo resnično,” meni Šiškovič.
V zadnjih letih se je v zvezi s Tartinijevo violino pojavilo kar nekaj novih dognanj. Carlson meni, da drži hipoteza, ki pravi, da Tartinijeva violina ni delo slovitega izdelovalca violin iz Cremone, Nicoloja Amatija (1596-1684).
V Tartinijevi violini je namreč vpisano ime p. Nicolo Amati di Bologna (padre Melchiori). Carslon zato postavlja hipotezo, da je bil padre Melchiori duhovnik, ki si je zato, da bi lahko izdeloval violine - česar seveda ni mogel početi uradno - nadel vzdevek. Tega pa si je izbral po znani družini goslarjev iz Cremone.
“Tartinijeva violina je izjemno zanimiv instrument, ki pa mu je za zdaj težko določiti avtorstvo. Včasih lahko instrument identificiramo že prvič, ko ga odpremo. Tukaj to ni bilo mogoče, kar sem tudi pričakoval, saj je bil že večkrat - ne ravno strokovno - restavriran. Vendar po zvoku lahko sodim, da je dober instrument, po podrobnejši raziskavi, ki bo najverjetneje trajala kak mesec, pa bom lahko povedal kaj več,” je ocenil mojster Carslon, ki je sicer diplomiral na mednarodni šoli za izdelovanje violin v Cremoni, potem tri leta deloval v Los Angelesu pri mojstru restavratorju Hasu Weisshaaru in se leta 1979 vrnil v Cremono ter odprl svojo goslarsko delavnico.
Carlson upa, da mu bo dokončno uspelo identificirati, kdo je Tartinijevo violino izdelal. Po prvem pregledu z gotovostjo trdi, da je instrument izdelan iz dobrega lesa, kakršnega so pogosto za izdelavo uporabljali italijanski mojstri, ena njegovih bistvenih značilnosti pa je zelo dober zvok.
Carlson je poudaril, da ima Tartinijeva violina neizmerno zgodovinsko vrednost: “Žal nekateri še ne poznajo veličine Tartinijevega dela in pomena njegove šole, ampak ta violina predstavlja Piran, Tartinijevo glasbo in vse, kar se vrti okrog njegovega sveta. Glede na to, da imate tu festivale, posvečene Tartiniju, je zelo pomembno, da ostane violina tu, da jo vsi glasbeni navdušenci in poznavalci lahko vidijo tu, kjer je še ostali del njegove zapuščine.”
Duško Žitko, muzejsko svetovalko v Pomorskem muzeju in skrbnico Tartinijeve spominske sobe, vedno znova preseneti navdušenje velikih strokovnjakov nad Piranom in njegovo dediščino. Izjemno pomembno pa se ji zdi tudi njihovo priporočilo - da je Tartinijeva violina zgodovinsko glasbilo, ki ga ne gre izrabljati v komercialne namene, za promocijo različnih violinistov, dogodkov ali festivalov, ampak da ga je potrebno kot dragoceno dediščino ohranjati za bodoče rodove.
MAKSIMILJANA IPAVEC