V Izoli otroke in odrasle vabi primorski pravljični festival

IZOLA> Po lanskem petdnevnem lutkovnem festivalu pravljic in pripovedovanja so letošnji program še razširili, pravzaprav podvojili, saj se dogaja kar deset dni. Kot poudarja koordinatorka in pobudnica Aljoša Križ, likovnica, lutkarka, pripovedovalka in predsednica izolskega lutkovnega društva Mari o net.te, so letos tudi jasno razmejili program za otroke in odrasle. Križeva je zamisel za pravljični dogodek dobila med obiskom podobnega festivala v Ljubljani, kjer je spoznala, da je njena hčerka najbrž edini otrok s primorskega konca.

Pripovedovalstvo je v razcvetu

Tako se je lutkovno društvo v sodelovanju z izolsko Mestno knjižnico, Italijansko samoupravno skupnostjo, multimedijskim središčem KT1, izolskim JSKD, Centrom za kulturo, šport in prireditve pod pokroviteljstvom občine Izola že drugo leto lotilo bogatega programa, ki v dopoldanskih in popoldanskih terminih prinaša otroške delavnice, pripovedovanja v različnih jezikih in iz različnih ljudskih tradicij. Celoto dopolnjujeta tudi razstavi: v Manziolijevi palači do 15. decembra domuje razstava ilustratorke Irene GubancVrabček Firbček spoznava stare poklice, v galeriji Alga pa bodo v petek odprli razstavo Fulvie Grbac, ki se bo tokrat predstavila kot ilustratorka.

“Pripovedovalstvo je bilo pred pisano besedo. Tako so se ohranjali zgodovina, običaji, zgodbe. Pripovedovalec, tako kot kasneje z glasbo podprt trubadur, je potoval in zgodbe širil. In kot je lepo poudaril profesor Livio Sossi, eden največjih italijanskih strokovnjakov za pripovedovalstvo, so si tudi zato pravljice povsod po svetu podobne,” pojasnjuje pomen pripovedništva Aljoša Križ, ki obenem podari, da je slednje v ponovnem razcvetu.

“Mislim, da so ljudje ob vseh informacijah, s katerimi so danes bombardirani z vseh strani, na meji, da eksplodirajo. Ugotovili smo, da smo se odtujili od narave in od sebe. Pripovedovalstvo človeka vrača k prvobitnosti. Naš čas je z izjemnim razvojem in tehnologijo otrokom dal vse, ves svet je blizu, dosegljiv - bodisi fizično bodisi virtualno -, a obenem jim je tudi vse vzel, ker njih več ni. Potrebujejo podobe, vse mora biti narisano, ker si sami ne znajo več predstavljati slik. Brez filmov, različnih podob se počutijo prazne, eden od poudarkov pripovedovalstva pa je, da smo polni brez vsega tega,” razmišlja ustvarjalka, ki se s pripovedovalstvom ukvarja že vrsto let.

Pravljice za odrasle

Dogodkov je preveč, da bi jih lahko vse našteli, a naj opozorimo na nekaj nespregledljivih.

Že danes ob 19. uri bo prof. Livio Sassi v Manziolijevi palači odraslim pripovedoval pravljice, ki so se ohranile prek ustnega izročila v Furlaniji-Julijski krajini in v Istri, jutri pa bo izjemna pripovedovalska skupina Ena brez namena v izolskem Kulturnem domu ob 16.30 nastopala za otroke, ob 18.30 pa še za odraslo občinstvo.

V četrtek dopoldne bo festival obiskal izolski VDC, popoldan pa še dom upokojencev, kamor so povabili tudi svojce varovancev z otroki. Naša sogovornica pa bo s Kurjo zgodbo 1 in 2 odrasle nagovorila tudi v ponedeljek ob 19.30 v izolskem KT1. In kako bi pripovedovalka prepričala odrasle?

“Ni nam potrebno obdržati otroka v sebi, da bi ostali, kar smo bili, in da se ne bi izgubili po poti. Zaupati si moramo, da nismo smešni, če ostanemo, kar smo bili. Da nam je tisto najlepše, kar smo imeli kot otroci, dano za vse življenje. A le če smo sposobni v to verjeti. Ni treba, da se z leti postaramo in utrudimo. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da je bilo pripovedništvo ob svojih začetkih namenjeno le odraslim. Zgodbe so si pripovedovali, ker ni bilo ne knjig ne televizije. Pri pripovedovanju ti zgodbo preda človek, v živo, zato zraven dobite še njegovo videnje in čutenje, kar je prečudovito.”

MAJA PERTIČ GOMBAČ