V jeziku se izražajo posebnosti kulture

KOPER > Ob koncu 20. stoletja je srbohrvaški jezik razpadel na štiri jezike: srbskega, hrvaškega, bosanskega in črnogorskega. Leta 2005 so v Beogradu izdali Srbsko-slovenski slovar, letos pa sta bila natisnjena še Hrvaško-slovenski in Bosansko-slovenski slovar. Slednji je nastajal dobra tri leta in kot je predsinočnjim, na predstavitvi v Foresteriji, povedala Ela Porić, tehnična urednica slovarja in koordinatorica projekta, so ga v Zavodu Averroes pripravili predvsem zato, ker slovarja, ki bi povezoval bosanski in slovenski jezik, doslej ni bilo.

Predstavitev Bosansko-slovenskega slovarja so v Kopru pripravili v sklopu prireditev Slovečeri in sicer v sodelovanju Oddelka za slovenistiko FHŠ, Inštituta za jezikoslovne študije ZRS UP ter Zavoda Averroes iz Ljubljane.

Kot je povedala soavtorica novega slovarja Amra Halilović, so za izhodišče vzeli Slovar bosanskega jezika, ki je izšel leta 2010, pripravil pa ga je jezikoslovec Senahid Halilović iz sarajevskegaSlavističnega komiteja. “Naš osnovni cilj je bil zajeti osnovni korpus besed, ustaljenih besednih zvez in frazemov, ki so del standardnega bosanskega jezika. V slovar smo uvrstili tudi številne termine z različnih znanstvenih področij, ki se uporabljajo v vsakodnevni komunikaciji in strokovni literaturi. Objektivno je predstavljena izvirna bosanska leksika, hkrati pa je dosežena sodobnost in jezikovna odprtost,” je slovar predstavila Halilovičeva, ki upa, da bo ta priročnik odskočna deska za resnejši odnos do bosanskega jezika v slovenski javnosti.

In čeprav se bosanski jezik bistveno ne razlikuje od srbščine ali hrvaščine, Amra Halilović poudarja, da razlike so, bosanščina ima, denimo, veliko turških in arabskih izrazov. Redaktorica slovarja Vesna Mikolič, ki je skrbela tudi za strokovni nadzor pri prevajanju dela v slovenščino, pa je dodala še zanimiv kulturološki zorni kot: “V vsakem jeziku se izražajo kulturne posebnosti. V bosanskem je, po moji oceni, čutiti tudi to, da ta kultura daje velik pomen moralnim vprašanjem. Recimo, bosanski jezik ima veliko besed, ki so zelo povedne, v slovenščini pa zanje nimamo ustreznic, zato smo jih morali prevesti opisno.” Eden takšnih primerov je, recimo beseda “upristojiti se”, ki jo v slovenščino lahko prevedemo zgolj opisno; kot “narediti da je kdo ali kaj spodobno in v skladu z moralnimi in družbenimi pravili”. Prav takšni pomeni, ki so združeni v eni sami besedi, po mnenju Mikoličeve kažejo na to, da ima določena beseda v bosanski kulturi velik pomen in iz tega lahko sklepamo, da je dokaz določenih vzorcev razmišljanja in vrednosti, ki so del kulture.

Pomen Bosansko-slovenskega slovarja je nedvomno tudi v tem, da je gradnik jezikovne in kulturne samozavesti Bošnjakov, ki živijo v Sloveniji. Ela Porić upa, da bo slovar pomagal razbiti stereotip o negativi konotaciji, ki jo ima velika večina Slovencev, ko zasliši besedo 'Bosanec'. “Bošnjaki v Sloveniji ne zasedamo več manjvrednih delovnih mest, kot se je to dogajalo v preteklosti, ampak je vedno več Bošnjakov v Sloveniji visoko izobraženih. In ta slovar to tudi lepo prikazuje.”

MAKSIMILJANA IPAVEC