V Kanalu so odprli spominsko sobo Rika Debenjaka
Poleg skladatelja Marija Kogoja ima odslej v Kanalu spominsko sobo tudi slikar in grafik Riko Debenjak (1908-1987). Bogato in dragoceno arhivsko gradivo je prispeval njegov sin Božidar Debenjak.
KANAL> Za odprtje sobe v Fiščevi hiši na kanalski Kontradi je zaslužen predvsem Božidar Debenjak, sin Rika Debenjaka, sicer pa znani slovenski filozof. “Moj oče je bil zelo navezan na svoj rojstni kraj in kaj je bolj naravnega, kot da sem vzpostavil stik z lokalno skupnostjo, kjer bodo vse te stvari gledali, jih spoštovali,” je na odprtju spominske sobe v petek zvečer povedal Božidar Debenjak in še dodal: “Moje spoštovanje do očeta sem izkazal tako, da sem zapuščino izročil tistim, ki jo bodo znali ceniti.” Spomine na svojega dedka je v Kanalu obujal tudi Primož Debenjak, slikarjev vnuk.
V spominski sobi, ki je, po besedah predsednice Prosvetnega društva Ljudmile Zimic, velika pridobitev za Kanal, so tako na ogled nekateri pomembnejši dokumenti. Pod steklom v vitrini vidimo slikarsko paleto, pa slikarjevo obleko, njegov portret, ki ga je naslikal Gabrijel Stupica, slikarjev portret izpod svinčnika Božidarja Jakca, v sobi je na ogled tudi Debenjakova slika nečakinje. Celotno gradivo bo hranil Pokrajinski arhiv Nova Gorica. Kot je na odprtju povedala Ivanka Uršič iz Pokrajinskega arhiva, gre za osebne dokumente, dokumente o umetniški dejavnosti, vabila, kataloge, plakate, umetniška dela, korespondenco (z Venom Pilonom, z Marjanom Brecljem in številnim drugimi), fotografije ... Vsega gradiva je za 27 arhivskih škatel. Material doslej po večini ni bil obdelan, zato bo dragocen za vse tiste, ki se bodo študijsko ukvarjali s slikarjevim opusom in življenjem.
Spominska soba je na ogled v času odprtja galerije, to je ob torkih in petkih od 16. do 18. ure, poleti pa od 17. do 19. ure ali po predhodni najavi.
Zagonetna slika rdečelaske
Med zanimivejšimi je tudi (nedokončana) slika z naslovom Avtoportret slikarja z ležečim ženskim aktom, (olje na platnu 150 x 195cm), nastala okoli leta 1942, ki pa se, po sinovem mnenju pravzaprav imenuje Rdečelaska. Slika je bila doslej v njegovem opusu tako rekoč neznana, menda jo je, rdečelasko, slikar v svojem ateljeju “skrival” kar sedem desetletij, kajti okoliščine naj bi bile takšne, da je ni nikoli zares dokončal.
“Človek mora biti nesrečen v ljubezni, da lahko ustvarja,” je nekje zapisal Riko Debenjak, kajti hrepenenje je tisto netivo, ki je potrebno za ustvarjanje.
Sliko sta pred kratkim restavrirali restavratorki Goriškega muzeja Ana Sirk Fakuč in Eva Sirk. Poročali sta, da je bila slika več let hranjena v slabih pogojih in so z njo precej nemarno ravnali. Ko sta jo dobili v roke, je bila precej zaprašena, platno poškodovano, vidne so bile odrgnine in raztrganine. Platno je bilo tudi pretrgano na vseh štirih vogalih, barvna plast pa kar dobro ohranjena, zato sta ga podlepili z novim platnom ter dali nov lesen podokvir ter storili vse potrebno, da je danes slika na ogled v vsem svojem sijaju.
Tam doli je sonce?
Riko Debenjak se je rodil v Gorenji vasi pri Kanalu leta 1908. Osnovno šolo je obiskoval v Kanalu, leta 1915 se je družina zaradi bližine fronte preselila v sv. Jurij pri Celju. Realko je obiskoval v Ljubljani, leta 1930 pa opravil sprejemne izpite na Umetniško šolo v Beogradu, kjer je absolviral leta 1934. Dve leti je bival v Parizu, leta 1939 pa se ustalil v Ljubljani. Bil je docent za grafiko na Akademiji upodabljajočih umetnosti, kasneje docent in vodja katedre za grafiko na ljubljanski akademiji ter celo predsednik umetniškega sveta Zveze likovnih umetnikov Jugoslavije. Leta 1977 je bila v Kanalu v obnovljenem stolpu odprta galerija, kateri je Riko Debenjak daroval večje število njegovih grafik in katera še danes nosi njegovo ime. Umrl je leta 1987 v Ljubljani. “Pravzaprav sem otrok brez doma ... pred dvaindvajsetimi leti so me odtrgali od njega,” piše nekje Debenjak in doda, da od tedaj hrepeni po njem in se vseskozi sprašuje: “Tam doli je sonce?”
KLAVDIJA FIGELJ
