V koprski galeriji Atelier Svojc razstavlja Alojz Jurca
Še do torka bo v galeriji Svojc, ki je na koprski razstaviščni zemljevid vrisana od srede letošnjega poletja, na ogled Zmrznjeno mesto. S slikarskim ciklusom zadnjih nekaj let se predstavlja Alojz Jurca.
KOPER> Slikarstvo Alojza Jurce, rojenega Postojnčana, ki že tri desetletja živi in dela v Kopru, je prežeto z magičnostjo in s simboliko. Zato pravzaprav ne preseneča, da je je naslov njegove prve samostojne razstave v Kopru tako pomenljiv: Jurca je namreč svoja delal postavil na ogled tako v Italiji kot tudi v Avstriji ter v mnogih slovenskih mestih, le Koper je za njegovo delo ostajal ledeno hladen.
Alojz Jurca je bil rojen leta 1953 v Postojni. Živi in dela v Kopru ter Trstu. Likovno je začel ustvarjati v 70. letih. Jurca deluje na področju slikarstva, stripa, grafike in grafičnega oblikovanja. S svojimi stripi, karikaturami in vinjetami je opremljal številne časopise in revije. Svoja dela je predstavil na mnogih skupinskih razstavah po Sloveniji, Italiji in Avstriji, zanje pa je prejel že več nagrad in priznanj. Obiskoval je dve mednarodni likovni delavnici pod mentorstvom Jožeta Ciuhe na Bledu in sodeloval na večjem številu mednarodnih slikarskih seminarjev v Italiji.
S pričujočo razstavo se je koprski razstaviščni univerzum končno odtalil - Jurca pa gledalca vodi v barvit in s človeško figuro zaznamovan svet. Prostor njegovega slikarstva je irealen, velikokrat tudi nadrealen. Loteva se tem, ki vznikajo iz njegovega prostora, nemalokrat seže tudi v skrinjo mitologije, pa v zakladnico literature, a pripoved prekvasi po svoje, pred gledalca pa postavi zgodbe, polne magičnega realizma. Bogate in močne barve pričajo o slikarjevi vpetosti v mediteranski prostor, po besedah likovnega kritika Dejana Mehmedoviča, pa Jurceva figuralika razkriva avtorjevo “likovno prejšnje življenje” - pot v likovni svet je namreč začel z risanjem stripov.
“Njegov predstavitveni kotel polnijo različne literarne podlage, miti in legende, posnetki njegovega življenjskega okolja, arhaično predmetje s simbolnim ozadjem, likovno izpovedana osebna intimnost, erotika … Vse pa se zaključuje kot magija čudežev in lepote, zastavljena v slikoviti fantastični poetičnosti cikla izpovednih podob,” meni Mehmedovič. MI