V Ljubljani predstavili umetniški projekt programa GO! 2025 Nezmožni umreti
V Ljubljani so predstavili večdelni umetniški omnibus Nezmožni umreti/Inabili alla morte, ki sodi med večje projekte uradnega programa Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica - Gorica. Dvojezični projekt, ki je še v nastajanju, bo vseboval tri gledališke predstave, šest radijskih iger in publikacije, so povedali na novinarski konferenci.
LJUBLJANA > Projekt nastaja v produkciji Združenja Mittelfest in v koprodukciji SNG Nova Gorica. Osnovno zamisel za projekt je zasnoval umetniški vodja festivala Mittelfest Giacomo Pedini, ki bo režiral tudi dve izmed treh gledaliških predstav: Kapucinsko grobnico in predstavo, ki ima zaenkrat še delovni naslov Zora po koncu zgodovine. Kot je povedal na novinarski konferenci, bo projekt ponudil vpogled v zgodovino krajev na stičišču treh evropskih kultur - italijanske, slovanske in germanske. V navdih mu je bil roman Josepha Rotha Kapucinska grobnica, ki bo povezoval celoten projekt.
Ekart se uči italijanščine
Kapucinska grobnica/La Cripta dei Cappuccini, ki bo uvedla gledališki del projekta, bo premierno uprizorjena 11. maja letos. V gledališki adaptaciji Rothovega romana, ki jo je pripravil Jacopo Giacomoni, bo med drugim nastopil tudi Primož Ekart. Igralec se uči italijanščine, olajševalna okoliščina pa bo, da bo upodabljal Poljaka iz Galicije, ki je zagotovo imel tudi slovanski akcent, se je pošalil.
Druga predstava z delovnim naslovom Iskanje izgubljenega jezika/Cercando la lingua perduta bo premiero doživela novembra 2024 v SNG Nova Gorica v režiji Janusza Kice, za besedilo zanjo pa bo poskrbel Goran Vojnović. Spisati mora zgodbo, postavljeno v 60. leta minulega stoletja, o Evropi železne zavese, o željah po pobegu, uporu in tabujih iz nedavne preteklosti.
Goran Vojnović: Joseph Roth je pisatelj mojega sveta
Kot je povedal, je bil tudi eden od njegovih prapradedov Poljak iz Galicije in tudi sicer bi svojo družinsko zgodovino še najlažje umestil na območje nekdanje Avstro-Ogrske. Poudaril je tudi, da mu je zelo blizu literatura Rotha, ki ga je opisal z besedami "pisatelj mojega sveta". Malo težje se mu je preseliti v 60. leta minulega stoletja, pri čemer pa mu vprašanje meja ni tuje. "Čeprav smo Slovenci in Italijani že 20 let del iste Evropske unije, meje med slovenskim in italijanskim svetom še vedno obstajajo," je menil.
Vojnovića so k sodelovanju povabili v SNG Nova Gorica zaradi njegovega pisateljskega talenta pa tudi njegove izkušnje razdeljenosti identitete, je povedal umetniški vodja novogoriškega gledališča Marko Bratuš. Opozoril je še na radijske igre - tri v slovenskem in tri v italijanskem jeziku - ki bodo na podlagi gledaliških iger nastale v partnerstvu z RAI Radio 3, RAI FVG in programom Ars Radia Slovenija.
Konec septembra 2025 bo premiero v Teatru Verdi v Gorici doživela še tretja predstava z delovnim naslovom Zora po koncu zgodovine/L'alba dopo la fine della storia, ki bo temeljila na izvirnem besedilu Paola Di Paola v priredbi dramaturga Giacomonija in režiji Pedinija. Gledalce bo popeljala na začetek 90. let minulega stoletja, ko je Evropa doživela padec zidov, so povedali na novinarski konferenci. Dodali so, da bo jeseni 2025 po premieri tretje predstave uprizorjena še celotna trilogija.
V nastajanju je tudi dokumentarni film, ki prav tako nastaja v produkciji Mittelfesta in bo izšel jeseni 2025.
Celoten projekt je nastal ob podpori Dežele Furlanije-Julijske krajine prav za Evropsko prestolnico kulture, ki ga je uvrstila v svoj uradni program.