V Ljubljani razstava litografij in slik Davida Lyncha
Mednarodni grafični likovni center (MGLC) bo gostil razstavo Ogenj na odru, ki bo predstavila likovno ustvarjanje ameriškega režiserja, scenarista, fotografa, slikarja in glasbenika Davida Lyncha. Kultni status je Lynch pridobil kot filmski ustvarjalec, manj znano pa je, da ga je pot k filmu vodila prek slikarstva. Odprtje bo 13. aprila.
LJUBLJANA > Na razstavi bo poudarek na seriji litografij in izboru Lynchevih slik iz poznih 80. in zgodnjih 90. let minulega stoletja. Postavitev bodo dopolnjevali akvareli in izbor eksperimentalnih filmov, ki izpostavljajo kompleksno razvejanost in vsebinsko prepletenost Lynchevega umetniškega izražanja. Kot so zapisali v MGLC, je izbranim delom skupno prepletanje nadrealističnega, ekspresivnega in grotesknega, s čimer se vzpostavlja lynchevsko vzdušje, ki mu bo v postavitvi razstave z odrsko logiko sledil scenograf Branko Hojnik.
Ogled razstave se bo sklenil v začasnem galerijskem studiu Lynch Lab, ki bo obiskovalce usmerjal v aktiven odziv na razstavo. V studiu bodo namreč potekale dejavnosti, ki povezujejo film, fotografijo, animacijo in druge oblike vizualnega izražanja ter vabijo h globljemu razumevanju idej in sloga lynchevskega sveta.
Lynch se je rodil leta 1946 v mestu Missoula v ameriški zvezni državi Montana. V najstniških letih se je navdušil nad slikarstvom in se vpisal na študij likovne umetnosti na Muzejski šoli v Bostonu. Slednjega ni dokončal, inspiracijo je našel šele na pensilvanijski akademiji lepih umetnosti, kjer se je zgodil tudi ključen ustvarjalni preskok - iz tradicionalne slike v gibljivo, v animacijo in s tem v svet filma. Njegov eksperimentalni kratki film Abeceda (1968) je pritegnil pozornost Ameriškega filmskega inštituta, ki mu je konec 60. let podelil štipendijo. Sledila je selitev v Los Angeles in dolgotrajno snemanje prvega celovečerca Eraserhead (1977). Odmevnost Lynchevega dela je dosegla vrhunec konec 80. in v začetku 90. let minulega stoletja s filmi, kot sta Modri žamet (1986) in Divji v srcu (1990) ter TV-nadaljevanko Twin Peaks (1990-1991, 2017).
Lynch se je z grafiko seznanil leta 2007 ob obisku eminentnega pariškega grafičnega studia Idem. V izjemnem okolju, prežetem z dolgo zgodovino sodelovanja z umetniki, kot so bili Picasso, Matisse, Miro in Dubuffet, se je navdušil nad tehniko litografije in risanjem neposredno na litografske kamne.
Sedemdeset litografij, ki so jih izbrali za ljubljansko razstavo, bo Lyncha predstavilo kot likovnega umetnika, ki v eksperimentiranju z izraznostjo grafičnega medija razširja obzorja svoje ustvarjalnosti. Prizore popačenih človeških figur, insektov in drugih živali, temačnih kompleksov industrijske arhitekture in tesnobnih vizij iz sanj Lynch v teh grafikah kombinira s poetičnimi, a ostrimi in udarnimi napisi, ki večinoma delujejo kot spretno izbrani naslovi del.
Kljub bogati filmski karieri pa Lynch nikoli ni opusti likovne umetnosti, svoja dela od leta 1989 tudi razstavlja. Poleg slikarstva in grafike ga zanima fotografija. Pogosto je (so)avtor filmske glasbe, kot avtor in izvajalec pa se z glasbo ukvarja tudi izven filma.
Razstava v MGLC je nastala v sodelovanju s pariško založbo Item Editions in Lynchevim studiem iz Los Angelesa. Ob njej napovedujejo tudi bogat spremljevalni program, ki bo med drugim ponudil cikel Lynchevih filmov v Slovenski kinoteki in okroglo mizo o vplivu Lyncha na slovensko identiteto. Razstava bo na ogled do 29. julija.