V maraton s tradicijo in kondicijo
Kulturni maratoni so tradicija mnogih slovenskih gimnazij. Dijaki in učitelji idrijske so se minuli petek vanj podali prvič in cilj v sobotnem jutru, ko so za seboj pustili dvajset različnih prireditev in delavnic, dosegli sproščeni.
IDRIJA> Ideja za prvi kulturni maraton se je novembra porodila slovenistkam Gimnazije Jurije Vega. Poprijeli so vsi kolegi in dijaki zato, da so v maraton v petek popoldne krenili na krilih kondicije raznovrstnega kulturnega udejstvovanja in snovanja. Po množici prireditev, ki so jih v čast kulturnemu februarju podelili z obiskovalci in celonočnem branju literature ter ogledu filmov, so sobotno jutro dočakali odločeni, da velja prijetno izkušnjo ponoviti.
“Namen je bil obiskovalcem pokazati, da je na naši gimnaziji prijetno, dijakom pa omogočiti druženje ob tistem, kar imajo radi,” je namen maratona z mislijo na dobrobiti kulture povzela njegova pobudnica in koordinatorka, profesorica slovenščine Maja Justin.
Idrijska gimnazija, s pred- hodnico realko, prvo z večinskim maternim jezikom na Slovenskem, se je rodila naravoslovno obarvana. Taka je tudi ostala, čeprav si kulturno snovanje v njej vseskozi radodarno podaja roke z naravoslovnim. Zato so dober glas o šoli bržčas še množičneje kot naravoslovci ponesli umetniki, začenši z realčani Božidarjem Jakcem, Nikolajem Pirnatom, Zorkom Prelovcem ...
Na maratonu so se dijakom pridružili ustvarjalci mlajše generacije. S pisateljem Alešem Čarjem je tekla beseda o njegovem zadnjem romanu Znosnost, z režiserjem Dušanom Moravcem o dokumentarcu Državljan Diareja ali kdo je Tomaž Lavrič. Na ustvarjalnicah so z novinarji, fotografi, retoriki, slikarji pilili vse tisto, s čimer osmišljajo šolske dni in zlasti gledališčniki z režiserko Ano Kržišnik in sodobni plesalci z Uršo Rupnik sooblikujejo vse najpomembnejše prireditve v Idriji.
Ker naravoslovci niso želeli zaostajati, so postregli z zanimivimi predavanji, eksperimenti, pogledali so v vesolje in z biotehnologijo v medicini v prihodnost.
Ker mora tudi kultura, zlasti maratonska, skozi želodce, so učitelji, dijaki in starši poskrbeli za polne mize. Niso jih napolnili kar tja v en dan, pač pa so doma in na delavnicah skuhali in napekli jedi, ki proslavljajo narode, ki govorijo tistih šest jezikov, katerih se učijo na gimnaziji.
Lačnih, niti glasbe in pesmi, s katerima so dijaki pospremili kulturno pojedino, na maratonu ni bilo. Noč pa je bila bolj intimna. Zapredeno v literaturo in filmsko umetnost so jo dijaki poklonili samim sebi.
SAŠA DRAGOŠ
