V Novi Gorici predstavili korespondenco med Kosovelom in Fanico Obid - Mirjam

NOVA GORICA > Urednica knjige Nela Malečkar je na predstavitvi v Novi Gorici povedala, da je v Kosovelovem Zbranem delu, ki ga je uredil Anton Ocvirk, zabeleženih 220 enot pisem za 33 naslovljencev, a najbolj bogata in obsežna se nanaša na Fanico Obid - Mirjam (1903-1940), skupaj 36 pisem.

Shranjena v rjavem kovčku

Pisma so ostala shranjena v rjavem kovčku, ki jih je Kosovelova sestra ob koncu svojega življenja predala družinskemu prijatelju Ediju Racetu. Del teh pisem je za objavo na Radiu Trst A uredila publicistka Nada Pertot. Leta 2008 je nato neobjavljena pisma za knjigo Dragi Srečko zbrala in uredila literarna zgodovinarka Tatjana Rojc, ki je na predstavitvi izrazila veselje, da je korespondenca med Kosovelom in Fanico zdaj prvič objavljena posebej, saj po njeni oceni pomeni temelj za nadaljnja raziskovanja o obeh osebnostih.

Pisma med dopisovalcema so za pričujočo izdajo uredili po kronološkem vrstnem redu, je povedal drugi urednik knjige Aleš Berger. Dodali so še nekaj dokumentarnih fotografij in imensko kazalo Slovencev, sodobnikov, tujcev in klasikov, da bodo bralci znali razbrati, o čem vse sta se sogovornika, takrat mlada človeka, pogovarjala in kako neverjetno razgledana sta bila, zlasti Fanica, je izpostavil.

Po njegovih besedah je velik čudež že, da so se pisma zaradi takratnega fašizma sploh ohranila. Dlje časa so namreč veljala za izgubljena, literarni zgodovinarji pa bodo lahko v knjigi našli tudi nekaj ključnih Kosovelovih izjav, ki jih svojim prijateljem ni povedal. Kot je še pojasnil Berger, je tedaj kljub težkim časom obstajalo tudi kulturno življenje, Fanica je denimo organizirala knjižni klub. Njena pisma so posebna tudi zaradi "svojevrstne šegavosti", vsebujejo pa tudi kakšno etnografsko zanimivost iz takratnih časov.

Za tisti čas si je kot ženska izborila življenje, ki ni bilo običajno za ta spol

Fanica Obid - Mirjam je prihajala iz vasi Bukovo na Cerkljanskem, v Tolminu se je izobraževala na učiteljišču, s Kosovelom pa si je začela dopisovati v času njegovega šolanja v Ljubljani. Po besedah Malečkar si je za tisti čas kot ženska izborila življenje, ki ni bilo običajno za ta spol.

Na vprašanje, kdo je bil med njenimi vzornicami, je Rojc pojasnila, da je bila seznanjena s tradicijo slovenskega tržaškega feminizma z revijami, kot sta Slovenka in Ženski svet, poznala je tudi italijanski feminizem, vendar je tržaške feministke svojega časa še dodatno nadgradila. Njen feminizem je bil visoko etičen, njen pogled pa je bil vedno oprt v demokracijo in spoštovanje. A kot je še dodala, je v osnovi vse izhajalo iz učenja in vedenja.

Poročena je bila z narodnim delavcem in članom ilegalne organizacije TIGR Zorkom Jelinčičem, ki je pri knjigi podpisan kot še en avtor spremne besede, spremno besedo pa je prispeval tudi njegov sin, pisatelj Dušan Jelinčič.