Tomaž Pengov je v pesmi pustil neobvladljiv spomin

LJUBLJANA >Še preden je Tomaž Pengov (29. september 1949 - 10. februar 2014) za vedno odpotoval v pesem, je devet njegovih skladb z albumom Na cesti v elektroniko popeljala Polona Kasal. Dva meseca po njegovi smrti se mu je v Kinu Šiška - tam je na kulturni praznik leta 2011 imel zadnji koncert - poklonilo veliko sopotnikov in kolegov, ob 70. obletnici njegovega rojstva pa so v glasbenem uredništvu prvega programa Radia Slovenija pod taktirko Teje Klobčar pripravili projekt Kamor greš ..., v katerega sodita istoimenski dvojni album in cikel oddaj Pesem v žepu.

Ljubezen, ostrina ...

Klavirju hitro sledijo verzi: “Kamor greš, tam so razpotja bodočih ravnin. Kjer si bil, si pustil neobvladljiv spomin ...” Enajst pesmi, nabranih na kantavtorjevih studijskih albumih Odpotovanja (ŠKUC, Helidon, 1973), Pripovedi (ZKP RTV, 1988), Rimska cesta (Sraka, 1992) in Biti tu (Sraka, 1996), je v nove aranžmaje spoštljivo in premišljeno preoblekla napol primorska skupina David in ukradeno pero; vodi jo pianist iz Ajdovščine David Trebižan, ob njem so pevec Metod Banko, tolkalec Sergej Randjelović Runjoe, trobentača Tomaž Gajšt in Matej Špacapan, za nevsiljivo elektroniko skrbi Bojana Šaljić Podešva, godalni trio sestavljajo violinistka Ana Mezgec, violistka Petra Jurič in violončelist Samo Fučka, pri aranžmajih je sodeloval še Mitja Vrhovnik Smrekar.

Te brezčasne pesmi se ne pustijo kar tako (p)osvojiti, avtor jim je izvirno - in bržkone tudi dokončno - podobo vtisnil z ustreznim, samo na prvi posluh krhkim, eteričnim prepevanjem in igranjem kitare ali lutnje.

Nove preobleke so zvočno bogate, v ospredju pa ostajajo verzi. V Bankovem veščem prepletanju prepevanja in pripovedovanja zadihajo raznolike pesmi, od mehke ljubezenske Ostani lepa in metaforično razkošne V nasmehu lepega dneva do igrivega Škrata Toma in angažiranih Generalov, v katerih pa na trenutke prevlada interpretativna patetika, ki ostro pesem spreminja v karikaturo.

Skupina je že nastopila v Ljubljani in Ajdovščini, 10. februarja pa bo še v Kulturnem domu Postojna.

Pred Van Zandtom

“V njegovi izvedbi je nenadkriljiva. Upam, da jo boste kdaj slišali, žal samo na posnetku.” Kar bi kdo upravičeno dejal o njem in njegovi pesmi, Pengov pravi o svoji priredbi Ježkovega Glažka vinčka, na koncertu, ki sta ga posnela producent in urednik Jane Weber in tonski mojster Januš Luznar, četrt stoletja pozneje pa ga poslušamo na drugem cedeju albuma Kamor greš ...

Deset pesmi je seveda premalo za samostojni koncert, a dovolj, če je tvoja naloga le priprava terena za glavno zvezdo večera. V ljubljanskem klubu K4 je 28. novembra 1994 nastopil izvrsten ameriški kantavtor Townes Van Zandt (1944-1997). Odličen posnetek njegovega koncerta že dolgo kroži po spletu, v celoti je dosegljiv tudi na YouTubu, zdaj pa ga dopolnjuje še Pengovov uvodni nastop.

“Proti polju, proti morju, proti mirnemu vesolju smo hodili po obzorju ...” začne z Nerodno pesmijo. Zvrstijo se Prišla je, Vrnitev, Stari klovni, Sarkofagi, priredba ljudske Rodovnik vina, Bila sva vse, Glažek vinčka, šele pozneje v studiu posneta Gea in še odpotovanjska V nasmehu nekega dneva.

Ko je glasba najnežnejša, čeznjo lomasti klepetavo občinstvo. Neodpustljivo.