V popevkah naj bo duh časa
Po pol stoletja je festival Slovenska popevka še tu. Tokrat bodo skladbe odzvanjale z odra ljubljanske Opere, med štirinajstimi izbranimi pa bodo kar štiri odpeli primorski izvajalci. Z Aniko Horvat, Leo Sirk, Rudijem Bučarjem in Slavkom Ivančićem smo se pred drevišnjim nastopom pogovarjali o stanju popevke in njeni prihodnosti.
LJUBLJANA >Prav vsisogovorniki so prepričani, da je čar in prednost Slovenske popevke nastopanje v živo ob spremljavi orkestra. “Če ga primerjam s festivalom Melodij morja in sonca, kjer sem bil umetniški vodja in kjer pevci pojejo na posneto matrico, lahko povem, da je tu občutek povsem drugačen, gre za posebno doživetje,” pravi Slavko Ivančić, ki poudarja, da tudi sicer čuti posebno spoštovanje do institucije s tradicijo, kar po njegovem mnenju Slovenska popevka nedvomno je.
Med številnimi glasbeniki in avtorji na letošnji Slovenski popevki je poleg omenjenih še nekaj primorskih imen. Glasbo za skladbo Zdaj, ki jo bosta v duetu zapela Slavko Ivančič in Manca Izmailova, je napisal Gaber Radojevič, besedilo za Manj je več, ki jo bo izvajal Gašper Rifelj, pa Leon Oblak. Katarina Mala bo pela pesem Zgoraj brez, za katero je tako besedilo kakor glasbo napisal Marko Gregorič, ki se veseli, da bo lahko prvič svojo skladbo slišal v orkestrski izvedbi. In še zanimivost: edina nastopajoča, ki sta tako za izvedbo kakor za glasbo in besedilo poskrbela sama, sta Rudi Bučar (Še malo) in Lea Sirk (Čudovit je svet).
Tako Rudi Bučar (lanski zmagovalec po izboru strokovne žirije)kakor Anika Horvat (na Slovenski popevki je slavila večkrat - lani je prejela nagrado za najboljšo interpretacijo) sta bila letos k sodelovanju povabljena, kar je po njunih besedah posebna čast, še zlasti ker gre za jubilejno izvedbo. “Letos sem lahko izbirala, s kom bom sodelovala, in med snemanjem v novomeškem studiu sem dobila imenitno idejo: pesem je napisal Tokac, sicer pevec in avtor skupine dan D! Potrebno je malce eksperimentirati, festivalu vliti nekaj svežine. Slovenska popevka 2012 mora biti drugačna od prejšnjih. Zapeti in povedati je treba nekaj novega - v duhu tega časa,” je prepričana Anika Horvat.
Tudi ostali soglašajo, da bi se raven slovenske popevke lahko izboljšala s posodobitvami, predvsem aranžmajev. “Morali bi odpreti vrata novim imenom, predvsem mladim, pa tudi kakšnemu izkušenemu, ki doslej ni imel priložnosti. A dejstvo je, da je pisanje aranžmajev za orkester zahtevno početje, in najbrž ni veliko glasbenikov, ki to res obvlada,” razmišlja Ivančić.
Primorski glasbeniki kajpada skorajda brez izjeme omenijo kot zgled za Slovensko popevko Sanremski festival. “Vsak, ki mu omenim Sanremo, je šokiran, češ da je ta svetlobna leta pred nami. A če se zberejo skupaj pravi ljudje in prave moči, sem prepričan, da smo sposobni pripeljati festival na višjo raven. Morda res ne ravno na sanremsko, a prav gotovo na evropsko,” zatrjuje Bučar. Ob tem omeni, da so nekoč veliko predvajali tudi skladbe, ki niso zmagale, a so kasneje postale zimzelene. “Da je skladba uspešna, ni dovolj kakovost - veliko naredijo tudi mediji. Težko povem, zakaj danes ni več tolikšne podpore. Eden od vzrokov je morda tudi siceršnja glasbena hiperprodukcija.”
Kljub vsemu lahko festival za glasbenika pomeni tudi dobro promocijo. V tovrstno moč prireditve verjame tudi Lea Sirk, najmlajša primorska izvajalka: “Tako malo je festivalov, kjer bi se lahko predstavili, da je Slovenska popevka gotovo zanimiva tudi za mlade izvajalce. Vsak festival, sploh če je televizijski, je dobra promocija. Prepričana sem namreč, da bo tisti, ki spremlja slovensko glasbeno, nocoj gotovo pred televizorjem.”
MAJA PERTIČ GOMBAČ
