V pozdrav Tartini festivalu
S koncertom festivalskega ansambla Il terzo suono se je nedavno sklenil trinajsti Tartini festival, ki je od 23. avgusta do 10. septembra Piranu in Kopru podaril skupaj devet koncertov. Čeprav so koncerti pritegnili velik in doslej najširši krog poslušalcev, kot tudi veliko medijsko odmevnost, pa v Tartinijevem rojstnem mestu - z izjemo otvoritvenega, ki ga je s svojo prisotnostjo počastil piranski župan - niso bili zelo gostoljubno sprejeti.
PIRAN > Že lani se je Tartini festival končal z negotovostjo organizatorjev, ali bo lahko obstal tudi v prihodnje, a vendar se je letos - ob pozitivnem izidu ministrskega štiriletnega razpisa - programsko celo razširil. Ponudil je devet odličnih koncertov komorne glasbe, prvič pa tudi mojstrska tečaja za baročno violino oziroma baročno flavto in delavnico kulturnega menedžmenta. Prav s slednjimi, kot tudi s koncertom , ki bi ga lahko uvrstili v nekdaj obširnejši niz Tartini junior, se je festival nekoliko tesneje povezal z lokalno skupnostjo. Mlade izvajalke, članice Tria Reverie, so namreč zmagovalke prvega piranskega Tekmovanja Tartini v organizaciji domače glasbene šole, občine Piran in portoroškega Rotary kluba. Tako učenci kot učitelji Glasbene šole Koper so bili letos tudi med udeleženci mojstrskih tečajev flavtista Stefana Beta in violinista Bojana Čičića. Še širši krog strokovne javnosti je povezala delavnica nizozemskega profesorja Fransa Brouwerja na Fakulteti za turistične študije, kjer so se zbrali tako predstavniki lokalnih oblasti kot turistični delavci in zainteresirani domačini.
Kako organizirati in podpirati uspešen festival, so z lastnimi izvirnimi predlogi ugotavljali prav na Tartini festivalu, ki se je izkazal kot zgleden primer. Malo manj zgledno pa, vsaj do sedaj, je sodelovanje lokalnih oblasti, ki so tudi tokrat na delavnico kulturnega menedžmenta poslale manj vplivne sodelavce, torej tiste brez možnosti odločanja o razporejanju sredstev.
Največje bogastvo festivala vendarle ostajajo izvrstni koncerti, ki poskušajo povezati zgodovino Pirana in Tartinijevo zapuščino z najboljšimi izvajalci stare glasbe ter specialisti za baročne izvajalske prakse. Med temi organizatorji odkrivajo tudi nova imena, ki širijo krog navdušencev nad festivalom in Piranom kot Tartinijevim rojstnim mestom. Prav prepletanje in povezovanje glasbenikov z vseh koncev sveta, kot tudi privabljanje številnih poznavalskih in ljubiteljskih poslušalcev iz vse Evrope ter drugih celin, je najbolj dragocen prispevek festivala Piranu, ki pa mu je, kot lahko sklepamo iz odnosa občinskih oblasti, očitno za Tartini festival še vedno zelo malo mar.
Zato pa je njegovo vrednost prepoznalo ministrstvo za kulturo, številna veleposlaništva in nekateri pokrovitelji, ki so s svojo znatno podporo omogočili nastope nekaterih večjih imen iz sveta tovrstne glasbe, kot so na primer Ansambel 1756 iz Salzburga, Madžarski virtuozi s solistom Gyulo Gaboro in italijanski mojster baročne flavte Stefano Bet. Omogočili pa so tudi odkrivanje raritet, kakršen je slovaški Lotz trio basetnih rogov, ali novih vzhajajočih zvezd na glasbenem nebu, kot sta iz Velike Britanije uvoženi hrvaški specialist za baročno violino Bojan Čičić in rosno mladi francoski pianist Nicolas Boudroncle. In razen njega, ki se je predstavil z recitalom Chopinove glasbe, so domala vsi izvajalci v svoje sporede uvrstili Tartinijeva ali vsaj baročna dela.
Vsem pa je skupna želja po odkrivanju novega iz zapuščine preteklosti, po povezovanju in po skupnem muziciranju in predstavljanju mojstrovin velikanov piranske zgodovine njihovim potomcem. In ne le njim: s koncerti na Hrvaškem in v Italiji so člani ansambla Il terzo suono imeni Tartini festivala in Pirana popeljali tudi preko slovenskih meja.
To so pravi ambasadorji Pirana, ki pa se žal v njem počutijo iz leta v leto manj zaželeni.
LEA HEDŽET, Radio Koper