V razstaviščih Obalnih galerij sta na ogled postavitvi knjižnih ilustracij
Da je literarna predloga še kako mamljiv in vabljiv izziv za likovne umetnike, dobro vedo v beneški založbi Papiro Arte. Lani sta pri njih izšli dve edinstveni knjižni izdaji: La Luna e i Falò (Mesec in kresovi) Cesareja Paveseja in La malora Beppa Fenoglia. Za čopiče in svinčnike pa sta poprijela ljubitelja literature in velikana italijanske transavantgarde Mimmo Paladino in Sandro Chia.
KOPER, BENETKE> V galeriji Meduza bo razstava Mesec in kresovi, ki prinaša 23 originalnih ilustracij Mimma Paladina, na ogled do 10. maja, minuli četrtek pa so v beneški galeriji A+A odprli predstavitev likovnega obraza romana La malora, kot ga vidi Sandro Chia.
Rdečih niti med razstavama je več: pisatelja, doma iz okolice Torina, v romanih, ki sta se jih v ilustracijah odločila upodobiti Paladino in Chia, opisujeta kmečko okolje in življenje v pokrajini Langhe v začetku 20. stoletja. Očarljivo piemonstko pokrajino ob reki Tanaro, sicer znano po vinu, sirih in tartufih, sta prav Pavese (1908) in Fenoglio (1922) v 50. letih minulega stoletja vrisala na literarni zemljevid. Tako kot sta sodobnika literata, sta sočasnika in sopotnika tudi avtorja, ki sta njunima deloma nadela likovno podobo. Paladino in Chia veljata za ključna predstavnika italijanske transavantgarde, slikarske smeri iz začetka 80. let, ki jo je poimenoval Achile Bonito Oliva. Ena njenih glavnih značilnosti je vračanje k klasičnemu slikarstvu. Njune upodobitve literarnih predlog so sugestivne, močne in zgovorne.
Palladino je kot velik ljubitelj literature v likovno govorico prenesel tudi Bibilijo, Don Kihota in Ostržka. Koprska postavitev predstavlja izbor 23 njegovih ilustracij, ki interpretirajo vsebino ključnega Pavesejevega romana. Mesec in kresovi (1953) je večplastna, mestoma avtobiografska pripoved. V njej se avtorjeva ljubezen do rojstne pokrajine, Amerike in potovanj prepleta z njegovim duševnim stanjem, osebnimi stiskami ter trpljenjem zaradi neuslišane ljubezni in osamljenosti. Beneška razstava pa pred gledalca postavlja 20 Chievih ilustracij romana, ki ga je Fenoglio izdal leta 1954. Osnovna tema Fenoglieve pripovedi je nekakšno skupinsko prekletstvo, zla usoda, ki se boči nad življenji preprostih kmečkih ljudi v Langah v začetku 20. stoletja. Med krivice, ki jih doživljajo, ko se borijo za preživetje, le tu in tam posveti malce upanja. Slovenskim bralcem je sicer veliko bližji Pavese, čeprav je bila glavnina njegovih del prevedena že v 60. letih, Fenoglio pa v naše jezikovno obnebje doslej še ni vstopil.
Sodelovanje med beneško založba in Obalnimi galerijami je, kot je povedal ravnatelj Toni Biloslav, zgodba, ki traja skoraj že tri desetletja: “Z Giorgiem Negrom se poznamo, prijateljujemo in sodelujemo že izjemno dolgo. Vse skupaj se je začelo v 80. letih prejšnjega stoletja, ko smo v piranski Mestni galeriji pripravili veliko razstavo Chagallovih ilustracij Bibilije. Kasneje smo skupaj izpeljali še nekaj projektov. Ta dva, ki sta trenutno na ogled v Kopru in Benetkah, pa sta po moji oceni poskus predstavitve velikanov italijanske umetnosti in literature 20. stoletja v slovenskem prostoru. Pri tem se nam je pridružila tudi koprska Skupnost Italijanov, s katero prav tako že dolgo in dobro sodelujemo.”
Fundacija Cesareja Paveseja, ki deluje v pisateljevem rojstnem kraju Santo Stefano Belbo in je sodelovala pri knjižni izdaji Meseca in krasov s Paladinovimi ilustracijami, pa po besedah predsednika Giuseppeja Artuffa razmišlja o tem, da bi v prihodnosti lahko skupaj z Obalnimi galerijami in založnikom Negrijem pripravili posebno, ilustrirano izdajo NekropoleBorisa Pahorja. Biloslav idejo zelo podpira in pozdravlja ter upa, da bodo v prihodnje vsi omenjeni združili moči pri tem projektu.
Jeseni si bo slovensko občinstvo lahko ogledalo Chieve ilustracije Fenoglievih del, saj bodo razstavo iz galerije A+A prenesli v Koper, Paladinove upodobitve Meseca in kresov pa bodo takrat odpotovale v Benetke.
MAKSIMILJANA IPAVEC
