V slovarju zapisan zatolminski govor ne bo utonil v pozabo
Vsaka slovenske vas ima svoj glas, le malo pa je takih, ki so svoj govor ujele v slovar. To je po zaslugi upokojene profesorice slovenskega in ruskega jezika Helene Čujec Stres uspelo Zatolminu. V prvi knjigi Slovar zatolminskega govora je obdelala narečne besede od A do O, kar pomeni, da jo čaka še veliko dela.
TOLMIN > Avla tolminske knjižnice v petek ni bila dovolj velika za vse Zatolmince, strokovnjake s področja dialektologije in druge, ki so se veselili Slovarja zatolminskega govora. Njegov izid predstavlja velik dogodek v slovenskem ljubiteljskem narečnem slovaropisju.
Od leta 1996 upokojena avtorica Helena Čujec Stres je v več kot desetih letih opravila izjemno delo. “Že pred upokojitvijo sem se odločila, da se bom poglobila v raziskovanje dialekta, s katerim sem se ukvarjala že kot študentka,“ se vzgiba za nastajanje slovarja spominja Stresova. “V besedah se odraža življenje preteklosti in sedanjosti. Da bi vsaj majhen delček ohranili, sem se lotila zapisovanja besed svoje rojstne vasi,” je pomen slovarja predstavila avtorica.
Čeprav se je z dialekti veliko ukvarjala in so del njene stroke, se je morala Stresova pred začetkom obsežnega dela veliko naučiti. “Vedela sem, da moram govoriti z ljudmi, ki vse življenje živijo v Zatolminu. Z glavnima informatorjema sem posnela 126 kaset, dolgih po 90 minut. Doslej sem jih obdelala približno polovico. Mnogo besed sem preverjala tudi pri drugih. Stalno sem se soočala s problemi, kaj zapisati, kako spraševati. Začela sem s pogovori na različne teme, kot so denimo hiša, oblačila, planine, deli telesa ... Nato pa sem oblikovala vprašalnike za sistematično delo,” pojasnjuje Stresova. Kot pravi, je zapis slovarja zatolminskega govora najprej namenjen govorcem in šele nato drugim, nevajenim zapisa narečne transkripcije.
Dr. Karmen Kenda Jež je v uvodnem tekstu k slovarju predstavila pomembno mesto ljubiteljsko narečnega slovaropisja v razvoju slovenske dialektologije. “Izjemno dragoceno je, če se v nekem okolju najdejo ljudje, zlasti če gre za izobražene na tem področju, ki se zavedajo pomena ohranjanja narečnih besed, ki odslikavajo nekdanje čase in razmišljanje,” je za opravljeno delo hvaležna Ježeva.
“Tudi z izidom slovarja zatolminskega govora se potrjuje znani rek, da so Zatolminci gajstni ljudje,“ je Stresovi in sokrajanom, med katere sodi tudi sam, popihal na dušo sekretar na mistrstvu za kulturo Silvester Gaberšček, profesor Janez Dolenc pa je ob soglasju vseh postavil trditev, da materni jezik pravzaprav ni knjižni jezik, temveč narečje, ki ga otrok najprej spozna in govori.
NEVA BLAZETIČ