V spomin: Aleksander Peršolja (1944-2026)

Na praznični junijski večer je med nas legla tišina. Poslovil se je pesnik Aleksander Peršolja - človek besede, Krasa in kulture.

Odhajajo ljudje, ki jih srečujemo v vsakdanjosti. Redki pa so tisti, ki ostanejo v prostoru tudi tedaj, ko jih ni več. Aleksander Peršolja je eden izmed njih. Živel je med nami. Njegova beseda ostaja.

Ko je kot prvi programski vodja takratnega Kulturnega centra Srečka Kosovela Sežana stopil skozi vrata naše hiše, ni prinesel le programa. Prinesel je vizijo. Verjel je, da kultura gradi skupnost, da umetnost povezuje ljudi in da ima beseda moč odpirati svetove. Temelji, ki jih je tedaj postavil, ostajajo trdni še danes.

Bil je pesnik, kulturni ustvarjalec, eden od idejnih očetov Mednarodnega literarnega festivala Vilenica in človek, ki je pomembno zaznamoval slovenski kulturni prostor. A za nas, za Kosovelov dom Sežana, je bil predvsem prijatelj. Človek, ki se je vedno vračal.

Njegova pesniška beseda je zazvenela že ob slovesnem odprtju Kulturnega centra Srečka Kosovela Sežana leta 1991. Kot da bi že tedaj vedela, da bo ostala del teh zidov. In res je ostala.

Nazadnje smo ga gostili lanskega septembra, ko je predstavil svojo zadnjo pesniško zbirko Pod mostom, posvečeno Karlu Štreklju in Srečku Kosovelu. Danes se zdi, kot da je tudi sam stopil pod tisti most - tja, kjer besede ne utihnejo, temveč dobijo nov odmev.

Aleksander Peršolja je dihal z našo hišo. V njej je pustil svojo sled - ne le v dogodkih, ki jih je ustvaril, temveč v duhu odprtosti, spoštovanja in ljubezni do umetnosti. Ostaja njegova misel. Ostaja njegova vera, da kultura človeka plemeniti. Po njegovi želji bo letošnje Kosovelovo leto sklenil koncert Moškega pevskega zbora Srečko Kosovel - poklon, ki bo zdaj nosil še globlji pomen.

Nekateri ljudje odidejo tiho. Za njimi pa ostane svet, ki je zaradi njih bogatejši. Takšen je bil Aleksander Peršolja.

Hvaležni smo, da je del svoje življenjske poti prehodil z nami. Hvaležni za njegovo prijateljstvo, modrost, iskrive pogovore, nežno besedo in za zaupanje.

Spoštovani gospod Aleksander Peršolja, naj vas spremlja mir, naj veter ponese vaše verze čez kraško gmajno, med borovce in vinograde, med ljudi, ki bodo v njih vedno znova našli del vas.

Kajti pesniki v resnici nikoli ne odidejo. Ostanejo v besedah. In ostanejo v srcih.

Katja Jordan, direktorica Kosovelovega doma Sežana