V zavetju pogumnih besed
Idrijska izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD) je minuli teden gostila izbrane avtorje na državnem srečanju literatov seniorjev, imenovanem V zavetju besede. Po strokovno obarvanem dnevnem druženju so zvečer predstavili osem izbranih med 188 sodelujočimi pesniki in literati. Sočasno so podelili nagrade za najboljše samozaložniške knjige leta 2016.
IDRIJA > Javni sklad je na letošnji literarni natečaj V zavetju besede pritegnil 188 seniorskih piscev. Na šestih regijskih srečanjih jih je komisija izluščila 29, pesnik dr. David Bandelj pa za zaključno državno srečanje osem.
Obe izbrani pesnici sta Primorki
Čeprav so avtorji na natečaj poslali več pesmi (573) kot proznih besedil (133), je Bandelj za zaključno predstavitev izbral šest prozaistov in dve pesnici - obe Primorki. Na primorskem regijskem srečanju v Tolminu je sodelovalo 23 literatov. “Avtorji šestih izbranih proznih del so krepko presegli spominsko pisanje, ki sicer pri seniorjih rado prevladuje. S svojimi zgodbami so posegli v najobčutljivejše socialne teme in naši družbi nastavili visoko etično ogledalo,” je izbor pojasnil Bandelj.
Izbrani avtorjiso se podali med prepovedane ljubezni, istospolno iskrenje, rejništvo ... Najstarejši avtor, 80-letni Mokronožan Stane Peček, pa je do solz ganil z zgodbo o zavrnjeni posvojitvi invalidnega otroka.
Med prozaisti ni bilo izbranih primorskih avtorjev, pač pa sta bili obe pesnici s svojo sodobno lirsko izpovedjo. Učiteljica Lilijana Homovec iz Črnega Vrha, avtorica dveh pesniških zbirk, je s pesmijo Nariši nekaj name ponudila tudi naslov zaključnemu srečanju. Druga izbranka, prav tako učiteljica in avtorica dveh izdanih pesniških zbirk Vesna Šare iz Kopra, se pravkar veseli zbirke, ki jo izdaja skupaj s pesnikom dr. Danijem Bedračem. Ta je z odlično vokalistko Simono Kropec na večeru poskrbel za prijazno glasbeno spremljavo z interpretiranjem avtorske poezije.
Samozaložniški biseri
Medtem ko natečaj V zavetju besede seniorjem ponuja možnost izražanja, je cilj JSKD tudi rast kakovosti napisanega. Zato so se izbrani avtorji prej z Bandljem izpopolnjevali na literarni delavnici Zavetje in pogum besede. Tisti, ki so lani v samozaložbi izdali knjige, pa so se s pisateljem Goranom Gluvićem na okrogli mizi Zakaj knjiga? poglobili v pomen in namen izdajanja knjig z lastnim denarjem oziroma z manjšo sponzorsko pomočjo za tisk. Gluvić je bil tudi selektor in predlagatelj nagrajencev med 35 na natečajni izbor prispelimi tovrstnimi knjigami iz leta 2016. Tudi v tem primeru so nagrajenci nastavljali ogledalo družbi. Prvo nagrado za prozno delo je dobil Damjan Jenstrle z Bleda za knjigo Porcelanasti človek, v kateri odstira zgodbo družine z avtističnim fantom in sprejemanje drugačnosti v okolju.
Posebno nagrado je prejel Jernej Kusterle z Jesenic za izdajo zbranega dela pozabljenega pesnika iz Radovljice Emanuela Kolmana. “Če se Kolman ne bi boril s shizofrenijo, bi danes imel s svojo odlično poezijo povsem drugačno vlogo v slovenskem pesništvu. Kusterle je opravil delo, ki bi ga morale institucije,” je ocenil Gluvić.
Prvo nagrado med pesniškimi zbirkami je Dušan Marolt iz Ljubljane prejel za Doživetje naseljenosti, intimno osebno izpoved oziroma razgaljanje samopodobe v odnosu do okolja.